Vse od takoimenovane »krize« leta 2008 ustvarjalci opažamo, da zanimanje za kakovostne vsebine v takoimenovanih »medijih« pospešeno kopni … Če je bilo še leta 2008 samoumevno, da je na novinarskih konferencah ob pomembnejših izidih prisotnih vsaj 15 novinarjev in dve TV postaji, je število novinarjev kopnelo iz leta v leto, tako smo v letu 2019 beležili le še obisk enega ali dveh novinarjev – praviloma svobodnjakov. Od tedaj so se stvari le še dodatno poslabševale.
Tako se dandanes zdi nekako sprejemljivo in malone že samoumevno, da knjige, poezija, glasba in misel izginjajo iz javnega prostora; mediji so prezaposleni z navajanjem in citiranjem statistik, za katerega se zdi, da nimajo drugega namena, kakor zastraševati občestvo.
Kakor začarani smo v čas rastočega vsesplošnega hrupa informacij in slišnih ter manj slišnih zvokov, začarani v obsedenost z boleznijo, ki ima povprečno 0,15% smrtnost in katere neizpodbitni stranski učinek je med drugim največji transfer premoženja od ekonomsko depriviligiranih k bogatim, saj je velik del človeštva pahnjen v revščino, na rob obstoja, dočim se je premoženje najpremožnejših v istem času celo podvojilo! Osupljivi dodatni stranski učinek je ta, da je vsako resno razpravljanje o vzrokih za te učinke, nezaželeno ali celo odkrito prepovedano!
Sanje se močno trudimo, da bi premostili prepade, ki se s temi procesi ustvarjajo med nami; med bralci in ustvarjalci, med knjigami in tistimi, ki so jim namenjene, med glasbo in ušesi, ki jih besno okupirajo »mediji«, debelo namazani z namenom ustvarjanja takoimenovanega »dobička«.
V letu 2020 smo pričeli s spletnimi video prenosi pomembnejših dogodkov kot so Noč knjige ter Festival Sanje. V decembru 2020 smo pričeli z rednim predvajanjem oddaje za otroke Sanje pripovedujejo. Veliki smo se naučili in spoznali, da je tega, kar se še moramo veliko, zares veliko. Po eni strani tehnologije ponujajo vse boljše možnosti za izražanje, po drugi strani pa so kanali obveščanja močno monopolizirani ter se zlorabljajo za usmerjanje pozornosti ter nadzor nad ustvarjalci in prejemniki.
Pod okriljem Sanje se je od leta 1997 zasnovalo in vzcvetelo stotine dobrih knjig, nastalo desetine glasbenih albumov, zvočnih knjig ter tisoče festivalskih in knjigarniških dogodkov. Grozi jim, da padejo v predale tišine, molka, pozabe.
Zato smo se odločili, da zasnujemo radio, ki bo pomagal premoščati brezdanje prepade med nami; z mostovi, ki jih sestavljajo vsebine, med katerimi je več osupljivih biserov … ki se tako bleščijo, da jih nobena aroganca in brezčutnost ne moreta zatemniti.
Naj bo tole radijsko dete, ki ima pred seboj vrtoglavo, divjo, dolgo, a zanimivo pot čez prepadne stene časa, tudi vam zvest in prijeten družabnik, ki je v uteho in oporo.