Nastopajoči 2019

Monika Lakatos – Romanimo

Foto: Janez Marolt

Mora stopiti čez rob začrtanih dežel tja v Brezdomnijo, da bi iz globokih grl medanskega cvetja vzplamenela ciganska glasba. Nedotakljiva. Hči preganjanega plemena. Še ni biričem uspelo zadušiti tisočletnega tabornega ognja, potujočih zeleno-rdeče pobarvanih vozov, petja, ki s senčnim mečem nerazložljive – in včasih neobvladljive – magije premaga oba, muzo in angela, kot se je razodelo velikemu poetu Andaluzije. Madžarska romska pevka MÓnika Lakatos se je leta 1994 kot pevka, plesalka in igralka pridružila teatru Holdvilág. V pesmih Romanima z vsem svojim bitjem vzpne v glas, ki je starodavni steber romskega izročila, večnoživo zapisan v krvi.

Bojan Ristić Brass Band

Ko je vedno vandrajoči ciganski duh zaslišal zvok medeninastih trobil, je storil nekaj nepredstavljivega: pridržal je uzde potujočim konjem, ko so prečkali srbsko zemljo, da bi pognal v galop trubaško zasedbo Bojan Ristić Brass Band. Od prvega albuma Mile VS muzička industrija dalje so zajemali sapo na domačih in mednarodnih odrih. So trikratni (!) zmagovalci Guče, med drugim so sodelovali z Magnificom, Severino in Marijo Šerifovič. Tokrat v Brdih – s polnimi pljuči!

Romano Glauso

Prekmurske ravnice so pojile Romano glauso. Glasbena skupina prihaja iz naselja Pušča, edine romske krajevne skupnosti v Evropi. Po lastni volji so zajeli iz skrinje dediščine, strastno potapljajoč se v romski melos, in mu dali avtorski pečat. Plešejo – tudi po mizah. Kamorkoli pridejo, so otroci svoje dežele … Kje so stari, sprhneli zemljevidi, na katere je bila Brezdomnija še vrisana? Vrnite nam jih!

Svetlana Makarovič

Hočete mojo belo kožo in črne lase, nočete pa moje rdeče krvi ... A zgodba se piše s kapljico krvi na beli sneg, ni življenja brez zgodbe, ni zgodbe brez življenja. Ti povem pravljico?
Nekoč je v tajgah Rusije živelo lepo dekle. Vila, ki ji čudna čarovnija uklela telo v kristalno krsto, zbito iz snega in ledu. Da bi lahko bila, plačuje ceno. Dotik jo pošlje v gotovo smrt.
Na letošnjih Sanjah v Medani bo zledenelo past razklenila velika dama slovenske poezije ob izjemnem glasbeniku – Alfred Burgstaller premore enega najlepših basov, kar smo jih slišali. Selimo se v daljne ruske gozdove …

Bakalina velika

Najprej je bila Bakalina; duo samorastniških glasbenikov – tekstopisca in pevca, jezičnega kmeta-poeta Janija Kutina in harmonikarke Renate Lapanja. V skoraj desetletju od nastanka so Bakalino njene sodobno-ljudske viže ter družbenokritična in lirična sporočila, odpeta v čadrski govorici, iz tolminskega konca ponesle od največjih koncertnih prizorišč do najbolj odročnih vasi. Z vsakim koncertom in albumom je rasla tudi Bakalina – vse do Velike. Slišimo, da jePrvi krajec njihov najboljši album doslej. Samostojni večerni koncert bo od lune obsijan.

Jani Kovačič

Z rdečimi zvezdami tlakovano grajsko dvorišče bo pozdravilo trubadurja Medane: kultni slovenski kantavtor bo s kitaro ozvočil prostor. Skozi vdihovanje ulice, revolucije, nageljnov, življenjske filozofije in kolektivnih sanj se je njegovi poetiki zgodila opredelitev za človeka. Verjamemo raskavosti v glasu. V podtekstu pa toliko nežnosti …

Glasbena delavnica uspavank – Katarina Juvančič

Odraslim namenjena večurna delavnica pod vodstvom glasbene antropologinje in kantavtorice Katarine Juvančič se osredotoča na skupinsko petje umirjajočih pesmi, napevov in uspavank, ki predstavljajo prvo srečanje s človeškim zvokom in nagovarjajo našo intimno, človeško plat, ki je temelj bivanja in grajenja odnosov. Predhodno glasbeno znanje ni potrebno, mehka podlaga, udobna oblačila in voda pa.

PRAVLJIČNA VAS, ŠMARTNO

Ogenj v Šmartnem bo letos varovala akademska profesorica Milena Mileva Blažič. S pedagoškim erosom in šepetajočo veščino pripovedovalke zgodb bo razpihala tlečo žerjavico pravljičnega ognjišča. Obetamo si strokovno predavanje, ki bo šlo po sledi arhetipov globoko v čas, vse do v temo ovitih začetkov, ko je domišljija ukresala prvo iskro zgodbe. Ob njej bodo z ramo ob rami pripovedniki iz Rezije pod častno stražo Luigia Negra in Sandre Quaglia. Milena je med nas povabila tudi Violinčke, ki morda nimajo idealnega para kromosomov, a se njihove zgodbene strukture košatijo od domišljije. Na Milenino povabilo se nam pridruži tudi Vlasta Nussdorfer, ki pa bo izjemoma nastopila šele v nedeljo, predvidoma v Vili Vipolže.
Sinje bodo goreli kresovi fantazije!

FORUM SANJE

Nekega jutra, ko bo vse dišalo po medu, bodo besede vstale dovolj močne, da bodo govorile aletheio, v kateri se s tako neskončno človeškim in hkrati božanskim uvidom pokaže neskritost v izvirnem, starodavnem pomenu. Plamenico letošnjega Foruma Sanje bodo nosile Evine hčere. Marija Sreš, misijonarka in pisateljica, je dušo izlila staroselkam iz Sabarkantha na severu Indije, kjer je preživela dobršen del življenja; sedaj bo krušno popotnico jasnega zavedanja lomila še z nami. Ana Jelnikar bi nam želela nekaj povedati skozi zaveso dežnih kapelj, preden dež postane dobrina, ki jo načrtujejo in delijo za denar. Morjanka je, ki ljubi miselne prepihe, prisluhnili bomo. Še veter in koruzna polja bodo poslušali, ko bo govorila: elementi narave jo prepoznavajo za svojo, ko pod streho sprejme Raka samotarja. 22-letna Anja Srpčič bo zajela dah, da se potopi v naročje matere Afrike in oživi izkušnjo iz Gambije. Najlepše vabljeni v sveti tempelj govorice, ki je živa voda.

PESNIŠKA POTOVANJA

Med plameneče briške griče je naplavilo vrhunske ustvarjalce iz Brezdomnije. Zaslišali so glasbo črnih tipk, ki naznani, da prihaja duende, zaslišali ciganko, ki se še kar guga tam, pod srpom polne lune, čeprav ji hočejo vsakršne patrulje vselej znova spodmakniti gugalnico izpod zelenih las. S stražnih stolpov so zaslišali klic k borbi, častni borbi na življenje in smrt, v katerem se iz Stika z božanskim zmagovito rodi resnična umetnost, ki ni borba ne z angelom ne z muzo, temveč z duendejem, magičnim navdihom, skrivnostno močjo, ki jo čutijo vsi, a je noben filozof ne more razložiti. F. G. Lorca jo je videl hoditi po zemlji.

In se zgodi, da se prostranstva tisočerih duš odzovejo kot eno telo. Zdaj smo tu. Z vseh vetrov zbrani, eno sanjajoče pleme. Z vsemi močmi, ki jih je v nas položila ciganska luna, začenjamo to ježo po neukročenih svetovih, ki nas vžigajo že samo s tem, da jim ne vemo imena, a jih usodno prepoznavamo v najglobljih bivališčih duše. Kako jasno se iz tolmuna temne vode vidijo zvezde stalnice. Še bodo cigani v svoji kovačnicah kovali puščice in sonca, ko se bo spuščala noč, vseh noči najtemnejša!

Marko Tomaš

Potujoč je dojel: nimam doma razen ljubezni. Eno najmilejših in najostrejših peres Balkana se s pesmijo, razprostrto na vse štiri strani neba, toliko kruto kot lepo, seli od mesta do mesta nekdaj skupnega prostora in ustvarja sotočja človeških duš. V Medani se predstavlja z izjemno, novo pesniško zbirko Želim postati terorist.

Sofya-Agnessa Yakuntsova

Poslušala je orakeljski nasvet Bacha in Paganinija, kako naj vzburka violinske strune, da bi se zgodil véliki Prihod duendeja: zapomni si srčno, navdih se nikoli ne ponavlja! Nekaj neimenljivega se je odbliskovalo v lepih, svobodnih kodrih, rdečelasa rusalka pa je telesu violine drzno vdihovala dušo. Vile rojenice so ji izvolile življenje resnične umetnice. Val je, ne bo se ustavila sredi poti.

Yakuntsova, rojena leta 2000 v mestu Novorossijsk v Rusiji (ob Črnem morju), živi in ustvarja v Ljubljani, maturantka na Gimnaziji Bežigrad in Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, violinistka, pesnica, prevajalka, deklamatorka, plesalka.

Pesniška Prvorojenka: Antologija brez kože(založila in izdala Gimnazija Bežigrad, 2017). Tik pred izidom je njena druga pesniška zbirka z naslovom Melos sinjine.

Iztok Osojnik

Pesnik Iztok Osojnik je pesnik ter tudi antropolog, zgodovinar, komparativist, filozof, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, alpinist, turistični vodnik in svetovni popotnik. Spomladi leta 1971 del študentskega gibanja zasedbe Aškerčeve (poslopja Filozofske fakultete v Ljubljani), znotraj katere je začel svoj pohod “ven iz institucij” in soustvaril več protiinstitucionalnih umetniških gibanj.

Grega Ulen

Kritično misel je začel negovati zelo zgodaj. Kot osmošolec je februarja 2007 v Delu objavil prispevek (Ne)strpnost v družbi v rubriki Mladi pišejo, dve leti kasneje je kot gimnazijec prejel nagrado Sveta Evrope za spis Evropski državljan prihodnosti. Čeprav je bil najstnik, je pisal o varovanju okolja, evtanaziji, pravicah žensk in istospolnih porokah. Kritičen je bil do neprimernega obnašanja do sošolca iz Albanije, žalostilo ga je stigmatiziranje prijateljice zaradi drugačnega videza in nikakor ni razumel, zakaj toliko sovraštva izlivamo na družino Strojan. Talent je pozneje izklesal na newyorški univerzi v Abu Dabiju, zdaj opravlja doktorat iz primerjalne književnosti na univerzi Princeton v New Jerseyju.

Andreja Udovč

Ivan Peternelj

Ivan Peternelj (1968) je iz dramske igre diplomiral leta 1996. Do leta 2003 je kot svobodnjak ustvarjal samostojne projekte, v skupini Betontanc in gledališču Muzeum ter pri številnih neodvisnih produkcijah, v video filmih Eme Kugler itd., nato se je redno zaposlil v Mladinskem, s katerim je sodeloval že prej. Kljub temu delovanja na neinstitucionalni sceni ni opustil, še naprej pa tudi režira. V Mladinskem so pod njegovim režijskim vodstvom med drugim nastali Amado mio, Ribič in njegova duša ter Enajst tisoč batin (vse troje v koprodukciji s ŠKUC gledališčem) in Luna na cesti (v koprodukciji z Zavodom Bufeto). Pred kratkim je ustanovil Društvo za umetnost Avgus, pod okriljem katerega še naprej  režijsko ustvarja: Chagall, Jetniška balada (Mini teater), Peter in volk (SNG Opera in balet Ljubljana). Leta 2018 mu je ZDUS za režijo Jetniške balade in Petra in volka ter koreografije Pasje procesije in Petra in volka podelil bršljanov venec. Leta 2013 je prejel Župančičevo nagrado za vrhunske igralske dosežke v obdobju zadnjih dveh let in za režijo predstave Ribič in njegova duša, leta 2004 nagrado za vlogo Kasparja v istoimenski predstavi na festivalu Slovenskega komornega gledališča SKUP na Ptuju, leta 2003 Severjevo nagrado za vloge v predstavah Supremat, Sneguljčica in sedem palčkov ter Obličja iz peska, leta 1998 Borštnikovo nagrado za mladega igralca za vlogo Človeka v dvigalu v Nalogi in prvo nagrado na festivalu PUF v Pulju za projekt Medium Coeli, leta 1992 pa skupaj z drugimi člani skupine Betontanc Župančičevo nagrado.

Violeta Tomić

Tomićeva je diplomirala na AGRFT pri profesorju Francetu Jamniku z vlogo Jacinte v drami Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini šentflorjanski v režiji Barbare Hieng, za katero je dobila študentsko Severjevo nagrado za sezono 1985/86. Kasneje je od začetka do konca sodelovala z režiserjem Draganom Živadinovim kot članica Gledališča sester Scipion Nasice. Od leta 1987 do 2001 je bila redno zaposlena v Mestnem gledališču ljubljanskem. Med letoma 2003 in 2006 je bila na RTV Slovenija voditeljica kviza Najšibkejši člen. Leta 2004 je ustanovila lastno gledališče (Avtonomno Gledališče Lili Irt)[3]. Igrala je lik Salvete Ciganke v drugem delu priljubljene televizijske satirične komedije Kursadžije na RTV Pink. Nastopa tudi v nadaljevanki Ena žlahtna štorija. Študirala je tudi biodinamične metode kmetovanja Rudolfa Steinerja in Marie Thun. Leta 2014 je bila Violeta Tomič na listi Združene levice izvoljena za poslanko na državnem zboru.
Violeta je zadnjih nekaj let sodelavka in soustvarjalka festivala Sanje.  

Vesna Maria Maher

Mednarodno izobražena diplomantka igre na AGRFT, ki je med drugim diplomirala tudi iz španskega jezika in književnosti ter absolvirala s francoskega jezik in književnosti na FF. Kot igralka je bila zaposlena v SLG Celje in v Gledališču Koper. Kot samostojna ustvarjalka pa je sodelovala še s SNG Drama in SSG Trst, TV Slovenija in RAI Trst. Kot prevajalka je vrsto let prevajala filme za TV Slovenijo, radijske in gledališke igre. Med književnimi prevodi je najobsežnejša Psihomagija Alejandra Jodorowskega.

Blaž Šef

Nagrajenci Župančičeve frulice

V pesniškem delu razpisa za Župančičevo frulico 2019 so lahko sodelovali učenci tretje triade slovenskih osnovnih šol in srednješolci. Strokovna komisija za izbor pesnikov je delovala v sestavi: Veronika Dintinjana (pesnica in prevajalka, letošnja predsednica komisije), Igor Divjak (doktor ameriških študij, literarni kritik in prevajalec) ter Janko Lozar (doktor filozofije in univerzitetni diplomirani prevajalec). Priporočena tema pesniškega ustvarjanja se je navezovala na temo SVOBODA z izhodiščnimi verzi ameriškega pesnika Walta Whitmana iz Pesmi o svobodni cesti:

»Peš in veselega srca koračim po deželni cesti,
zdrav, svoboden, s svetom pred sabo,
dolga rjavkasta pot me vodi, kamor le hočem.«

Izbrana tema ni bila pogoj za sodelovanje na natečaju. Mladi pesniki so lahko pesnili na katerokoli drugo temo. Strokovna komisija je izbrala pet osnovnošolskih in pet srednješolskih pesnikov, ki so se 11. 6. 2019 udeležili zaključne prireditve Župančičeve frulice.

KNJIGE FESTIVALA

Marko Tomaš Želim postati terorist

Zapečateno čustvo je zlomila divja sila poezije. Po pesniških zbirkah Črni molitvenik in Zbogom, fašisti izpod peresa enega najizvirnejših pesniških glasov s področja Balkana prihajajo pesmi za polnih sto let ljubezni. Pištola, ki je v imenu Cigana sanjala ljubezen, se je izprožila. Je hotela zadeti kamen, obraščen s trnjem? Prekrotki ali premalo žejni resnice si bodo na njih polomili zobe, kajti to so pesmi, ob katerih bo še smrt zblaznela.

Wilhelm Reich Prisluhni, mali človek!

Izjemen esej zdravnika, misleca, psihoanalitika in znanstvenika, katerega knjige in raziskave so zažigali fašisti, nacisti, komunisti in nazadnje – in nemara najbolj dosledno – kapitalisti.

Prisluhni, mali človek! je krik avtorja, ki se je zavedel, da ljudje že dolgo grdo ravnajo z življenjsko silo v sebi, kozmični coup de coeur, ki je nastal neposredno po izteku 2. svetovne vojne iz zgroženosti nad nepojmljivim nasiljem. S knjigo otvarjamo zbirko Knjižnica sežganih knjig.

Thomas Merton O dežju in nosorogu

Esej šumeče govorice dežja je drobec v  obsežnem opusu znalca in iskalca, meniha in eremita, svetovno znanega pisatelja in družbenega aktivista. Brezčasna meditacija o samoti, ki nagovarja k razmisleku, kako ostati človek sredi ponorele množice, je otvoritveno besedilo knjižne zbirke Rak samotar, ki iz spanja predramilo pozabljena, neprevedena ali neobjavljena krajša besedila, nespregledljiva za današnji čas.