Nastopajoči 2017

Sanje v Medani

Jani Kovačič je s parajočo in narativno polno Ulico talcev (1980) nepovratno zarezal v kovinsko nebo. To je poslej dihalo dialektiko sveta, revolucijo, ulico, kamen, nož … in naznanjalo drzno kantavtorsko poetiko, ki je rasla in dorasla v kulten izraz.


Ana Pupedan. Če ima vsaka roža trn in vsaka noč jutro, ima tudi valzer vselej svojo lepo madame. Eklektična hišna produkcija četverice, ki ne mara likanja, se sliši lucidno in ravno prav besno. Peklensko zlo trka na dveri! Tovarišice, tovariši, na Noetovi barki lahko godejo le …


Glorjana Veber. Na drevesu raste olupljeni sadež, ki ve, da prihaja dež. Tudi delec, ki ga lovijo v pospeševalniku v Cernu, ve, da se je rodil in da bo pustil sled. In morda bodo bilijoni črk nekoč ujeli odstotek življenja. Letošnja vitezinja poezije pa bo volila poeta.


Rudi Bučaristrski Rudi. Pobral je venec morja in sonca, se nato zagledal v slovensko popevko in razodel, kako polna in piruetna more biti ljudska glasba. Tega, da o izvrstnem vokalnem akrobatu in folkrokerju slišimo vse naokoli, je nemara kriv svetilničar iz Bratovščine sinjega galeba. (Foto: Bojan Stepančič)


Klemen Klemen. Danes vseslovenska raperska ikona z verzom V mestu nekaj dogaja vrže rokavico in predrugači svet. Odtistihmal velja za klasika domačega hiphopa, ki zlahka odreže vrh prodajne ali radijske lestvice. Trdoživo legendaren je. Dame, gospodje, Trnow Stajl! (Foto: Simon Stojko)


Tamara Obrovac Istrski glasbeni duh zaniha v dialekt, ki džezovsko odvijuga v presunljivo silovitost. Ena največjih evropskih etnodžezovskih vokalistk nas zapelje v hrapavost ljubezni in smrti. S temnimi, melanholičnimi in hkrati razigrano močnimi sunki se potopimo v srčnost brez primere.


Boštjan Gorenc – Pižama je avtor predstave 50 odtenkov njive, s katero je tri leta oral po domačih in tujih odrih in jo posnel kot prvo slovensko stand-up teve specialko. Spisal je tudi sLOLvenske klasike 1 in podrl nekaj rekordov. KoLOLsalno. (Foto: Miran Grohar)


Milan Rakovac misli lebensraum, ki je vzajemnost, sočasje, Mediteran, ki bi si želel deliti občutke svobode. Mora iti tja čez, na drugo stran, kjer so bela in rjava sol in hrastova debla. Je fantast, ki pozna svoje različne obraze. Zato zmore izreči. Kar se mu zahoče.


Jure Vuga klije v popku obstoja. Je rodoviten, vzvalovan, zrel. Njegov jezik je tok, ki kroži skupaj s krvjo. Z glasom, ki hoče utoniti v eno, se odpirajo zapahi globin. V opozorilo popotnikom, ki slutijo, da pod podplati spijo sence: Vuga pleše pod kamni in vpija lunin sok. In gorí … modro gorí.


Andrej Rozman Roza, Kenguru Roza, glavna faca zaničnikov, dregne v zajedljivost sveta, ki ne verjame v refleksijo in veselje do življenja. V zbirko pretečih zamolkov in cinizma zaluča svobodomiselno satiro, da bi razklenil domačijske kroge in razširil vero v ničodstotno gospodarsko rast.


Večplastni ustvarjalec Tomaž Mihelič, prepoznaven kot jezična Marlenna iz skupine Sestre, se je udobno znašel v kalifatu potepuških mačk Svetlane Makarovič. Ta mu je zaupala nekaj svojih šansonov, ki jih je spretno ustrojil v prav njemu lastni barviti maniri in navdušil tako zahtevno občinstvo kot avtorico samo.


Briljantno kabarejska in neusmiljeno dosledna Janja Majzelj v žerjavico vrže brinov les, da se vžge! Kot srčeva dama se, vsa segreta, odpravi v noč. Pod njenim črnim turbanom se zasliši šansone prve dame. Svetlane. Ladja pride, ladja gre, zbudi, zbudi se!


Ensemble Ankaran povezuje vrv, napeta visoko nad parterjem interpretske povprečnosti, varovalno mrežo pa napenja neomajna vera v pristnost in nepokvarljivost tega, kar počno. Svojo dobrodušnost, radoživost, otroško navihanost črpajo iz neprecenljive zapuščine Franeta Milčinskega – Ježka.


Marko Tomaš opazuje dneve, ki nabrekajo na mestnih ulicah. Ogleduje se v pesmih, ki nočejo pozabiti, dasiprav je reka zavržena in tujec samoten. Kriči v hrup zlaganosti in trpkega cinizma. Z balkanskim Jeseninom se zgodi iniciacija v religijo erosa in tanatosa. (Foto: Milena Gosevski)


Anja Golob. Iz neslišne negibnosti strmo pogleda v oči. Zahteva boj, sili v gibanje. Gibanje. Izstopi, da bi se vrnila. Še globlje vase. V smrti besede ne izgubi prisotnosti. Vztraja na robu, kjer so zgostitve skrajne. Dvakratna Jenkova nagrajenka ve, da gre zares. (Foto: arhiv Mladinske knjige)



Forum Sanje

Karel Gržan. Teolog, slovenist in pisatelj se zazre v ravnovesno tišino neba in zemlje. V sozvočju in sonihanju se preselimo v trajnost zvezdnih sistemov, pomenljivo odtisnjeno v dolino Gračnice. Pridržane sape bomo strmeli v Orionov meč, dihali v keltsko preteklost in iskali nebeško sprehajališče.


Pavel Medvešček že desetletja neupogljivo raziskuje in zapisuje starosvetne pripovedi. Pred pol stoletja ga je sredina posoških starovercev sprejela za svojega »spovednika« in pričevalca. Vsled dane obljube je dvainštirideset let varoval najosupljivejše skrivnosti tukajšnjosti. Poslej je pokrov dvignjen.