Pesniška potovanja

Med plameneče briške griče je naplavilo vrhunske ustvarjalce iz Brezdomnije. Zaslišali so glasbo črnih tipk, ki naznani, da prihaja duende, zaslišali ciganko, ki se še kar guga tam, pod srpom polne lune, čeprav ji hočejo vsakršne patrulje vselej znova spodmakniti gugalnico izpod zelenih las. S stražnih stolpov so zaslišali klic k borbi, častni borbi na življenje in smrt, v katerem se iz Stika z božanskim zmagovito rodi resnična umetnost, ki ni borba ne z angelom ne z muzo, temveč z duendejem, magičnim navdihom, skrivnostno močjo, ki jo čutijo vsi, a je noben filozof ne more razložiti. F. G. Lorca jo je videl hoditi po zemlji.

In se zgodi, da se prostranstva tisočerih duš odzovejo kot eno telo. Zdaj smo tu. Z vseh vetrov zbrani, eno sanjajoče pleme. Z vsemi močmi, ki jih je v nas položila ciganska luna, začenjamo to ježo po neukročenih svetovih, ki nas vžigajo že samo s tem, da jim ne vemo imena, a jih usodno prepoznavamo v najglobljih bivališčih duše. Kako jasno se iz tolmuna temne vode vidijo zvezde stalnice. Še bodo cigani v svoji kovačnicah kovali puščice in sonca, ko se bo spuščala noč, vseh noči najtemnejša!

Pesniška potovanja se zvrstijo vsak večer festivala med 19.30 in 21. uro.

Nastopajoči:

Vesna Bukovec, Ana Jelnikar, Milena Mileva Blažič, Jani Kovačič, Andreja Udovč,  Sofya-Agnessa Yakuntsova, Maida Džinić Poljak, Violeta Tomič, Ivan Peternelj, Blaž Šef, Vesna Maria Maher, Miha Razdrih, Iztok Osojnik, Marko Tomaš, Grega Ulen, Katarina Juvančič ter izbrani nagrajenci Župančičeve frulice: Urška Bahor (Gimnazija Črnomelj), Urška Jurajevčič (Gimnazija Črnomelj) in Amadeja Rek (II. gimnazija Maribor).

Scenografija in video: Vesna Bukovec, Tajda Pavletič, Tajda Hladnik.

 

 

 

 

Marko Tomaš

Potujoč je dojel: nimam doma razen ljubezni. Eno najmilejših in najostrejših peres Balkana se s pesmijo, razprostrto na vse štiri strani neba, toliko kruto kot lepo, seli od mesta do mesta nekdaj skupnega prostora in ustvarja sotočja človeških duš. V Medani se predstavlja z izjemno, novo pesniško zbirko Želim postati terorist.

 

 

Sofya-Agnessa Yakuntsova

Poslušala je orakeljski nasvet Bacha in Paganinija, kako naj vzburka violinske strune, da bi se zgodil véliki Prihod duendeja: zapomni si srčno, navdih se nikoli ne ponavlja! Nekaj neimenljivega se je odbliskovalo v lepih, svobodnih kodrih, rdečelasa rusalka pa je telesu violine drzno vdihovala dušo. Vile rojenice so ji izvolile življenje resnične umetnice. Val je, ne bo se ustavila sredi poti.

Yakuntsova, rojena leta 2000 v mestu Novorossijsk v Rusiji (ob Črnem morju), živi in ustvarja v Ljubljani, maturantka na Gimnaziji Bežigrad in Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, violinistka, pesnica, prevajalka, deklamatorka, plesalka.

Pesniška Prvorojenka: Antologija brez kože(založila in izdala Gimnazija Bežigrad, 2017). Tik pred izidom je njena druga pesniška zbirka z naslovom Melos sinjine.

 

 

Iztok Osojnik

Pesnik Iztok Osojnik je pesnik ter tudi antropolog, zgodovinar, komparativist, filozof, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, alpinist, turistični vodnik in svetovni popotnik. Spomladi leta 1971 del študentskega gibanja zasedbe Aškerčeve (poslopja Filozofske fakultete v Ljubljani), znotraj katere je začel svoj pohod “ven iz institucij” in soustvaril več protiinstitucionalnih umetniških gibanj.

Preberite intervju z Iztokom (MMC)

 

Grega Ulen

Kritično misel je začel negovati zelo zgodaj. Kot osmošolec je februarja 2007 v Delu objavil prispevek (Ne)strpnost v družbi v rubriki Mladi pišejo, dve leti kasneje je kot gimnazijec prejel nagrado Sveta Evrope za spis Evropski državljan prihodnosti. Čeprav je bil najstnik, je pisal o varovanju okolja, evtanaziji, pravicah žensk in istospolnih porokah. Talent je pozneje izklesal na newyorški univerzi v Abu Dabiju, zdaj opravlja doktorat iz primerjalne književnosti na univerzi Princeton v New Jerseyju.

Preberite intervju z Gregom v Delu: Namesto, da samo klikamo po ekranu, bi lahko več klikal po sebi

Andreja Udovč

Urednica pri založbi Sanje, prevajalka, pesnica in soustvarjalka projekta Noč knjige.

Ob podelitvi literarne nagrade EsAsi je komisija zapisala:
Prevod Andreje Udovč pa se odlikuje po natančnosti in težnji po čim zvestejšemu sledenju izvirniku. »Nastavki visoke prevajalske profesionalnost se pri njej povezujejo z odlično razvito jezikovno domišljijo, ki tudi v temačnih območjih ohrani preciznost. Ko smo izbrali nagrajenki, smo ugotovili, da se obe prevajalki posvečata tudi poeziji, kar je bila še dodatna potrditev naše izbire.
Poglej celoten članek.

 

 

 

Ivan Peternelj

Ivan Peternelj (1968) je iz dramske igre diplomiral leta 1996. Do leta 2003 je kot svobodnjak ustvarjal samostojne projekte, v skupini Betontanc in gledališču Muzeum ter pri številnih neodvisnih produkcijah, v video filmih Eme Kugler itd., nato se je redno zaposlil v Mladinskem, s katerim je sodeloval že prej. Kljub temu delovanja na neinstitucionalni sceni ni opustil, še naprej pa tudi režira. V Mladinskem so pod njegovim režijskim vodstvom med drugim nastali Amado mioRibič in njegova duša ter Enajst tisoč batin (vse troje v koprodukciji s ŠKUC gledališčem) in Luna na cesti (v koprodukciji z Zavodom Bufeto). Pred kratkim je ustanovil Društvo za umetnost Avgus, pod okriljem katerega še naprej  režijsko ustvarja: ChagallJetniška balada (Mini teater), Peter in volk (SNG Opera in balet Ljubljana). Leta 2018 mu je ZDUS za režijo Jetniške balade in Petra in volka ter koreografije Pasje procesije in Petra in volka podelil bršljanov venec. Leta 2013 je prejel Župančičevo nagrado za vrhunske igralske dosežke v obdobju zadnjih dveh let in za režijo predstave Ribič in njegova duša, leta 2004 nagrado za vlogo Kasparja v istoimenski predstavi na festivalu Slovenskega komornega gledališča SKUP na Ptuju, leta 2003 Severjevo nagrado za vloge v predstavah SuprematSneguljčica in sedem palčkov ter Obličja iz peska, leta 1998 Borštnikovo nagrado za mladega igralca za vlogo Človeka v dvigalu v Nalogi in prvo nagrado na festivalu PUF v Pulju za projekt Medium Coeli, leta 1992 pa skupaj z drugimi člani skupine Betontanc Župančičevo nagrado.

 

Violeta Tomić

Tomićeva je diplomirala na AGRFT pri profesorju Francetu Jamniku z vlogo Jacinte v drami Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini šentflorjanski v režiji Barbare Hieng, za katero je dobila študentsko Severjevo nagrado za sezono 1985/86. Kasneje je od začetka do konca sodelovala z režiserjem Draganom Živadinovim kot članica Gledališča sester Scipion Nasice. Od leta 1987 do 2001 je bila redno zaposlena v Mestnem gledališču ljubljanskem. Med letoma 2003 in 2006 je bila na RTV Slovenija voditeljica kviza Najšibkejši člen. Leta 2004 je ustanovila lastno gledališče (Avtonomno Gledališče Lili Irt)[3]. Igrala je lik Salvete Ciganke v drugem delu priljubljene televizijske satirične komedije Kursadžije na RTV Pink. Nastopa tudi v nadaljevanki Ena žlahtna štorija. Študirala je tudi biodinamične metode kmetovanja Rudolfa Steinerja in Marie Thun. Leta 2014 je bila Violeta Tomič na listi Združene levice izvoljena za poslanko na državnem zboru.
Violeta je zadnjih nekaj let sodelavka in soustvarjalka festivala Sanje.  

 

 

Vesna Maria Maher

Mednarodno izobražena diplomantka igre na AGRFT, ki je med drugim diplomirala tudi iz španskega jezika in književnosti ter absolvirala s francoskega jezik in književnosti na FF. Kot igralka je bila zaposlena v SLG Celje in v Gledališču Koper. Kot samostojna ustvarjalka pa je sodelovala še s SNG Drama in SSG Trst, TV Slovenija in RAI Trst. Kot prevajalka je vrsto let prevajala filme za TV Slovenijo, radijske in gledališke igre. Med književnimi prevodi je najobsežnejša Psihomagija Alejandra Jodorowskega.

 

Blaž Šef

Foto: Katja Kremenić

Foto: Katja Kremenić

Blaž Šef je diplomiral leta 2010 in se še istega leta zaposlil v Mladinskem, v katerem je nekaj vlog ustvaril še kot študent. Že med študijem je sodeloval v številnih projektih drugih institucionalnih in neinstitucionalnih gledališč, predvsem v Ljubljani (ŠKUC, Glej, Plesni Teater Ljubljana, Bunker, Mini teater, Klovnbuf …). Je tudi sodelavec RTV Slovenija (televizijske oddaje za otroke in mladino, Big Band RTV Slovenija, radijske literarne oddaje, sinhronizacija risanih serij), Cankarjevega doma, SNG Opera in balet Ljubljana itn. Igra v filmih (na primer v večkrat nagrajenem Kozoletovem Nočnem življenju) in sodeluje na najrazličnejših umetniških prireditvah. Od leta 2006 je sodelavec Spominskega središča Hermana Potočnika Noordunga v domačem Vitanju, pozneje Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT). Je soustanovitelj zavodov Avgus in Ignor. Leta 2017 je za stvaritve v predstavah Naše nasilje in vaše nasiljePasja procesijain Idioti Mladinskega ter Chagall Društva za umetnost Avgus prejel Severjevo nagrado, na Festivalu malih gledaliških oblik (Vraca, Bolgarija) pa skupaj s kolegoma nagrado za ansambelsko igro v predstavi Varovanec hoče biti varuh Gledališča Glej. Leta 2008 je dobil tudi Severjevo nagrado za študentsko igralsko stvaritev (Othello).

Nagrajenci Župančičeve frulice

V pesniškem delu razpisa za Župančičevo frulico 2019 so lahko sodelovali učenci tretje triade slovenskih osnovnih šol in srednješolci. Strokovna komisija za izbor pesnikov je delovala v sestavi: Veronika Dintinjana (pesnica in prevajalka, letošnja predsednica komisije), Igor Divjak (doktor ameriških študij, literarni kritik in prevajalec) ter Janko Lozar (doktor filozofije in univerzitetni diplomirani prevajalec). Priporočena tema pesniškega ustvarjanja se je navezovala na temo SVOBODA z izhodiščnimi verzi ameriškega pesnika Walta Whitmana iz Pesmi o svobodni cesti:

 

»Peš in veselega srca koračim po deželni cesti,
zdrav, svoboden, s svetom pred sabo,
dolga rjavkasta pot me vodi, kamor le hočem.«

Izbrana tema ni bila pogoj za sodelovanje na natečaju. Mladi pesniki so lahko pesnili na katerokoli drugo temo. Strokovna komisija je izbrala pet osnovnošolskih in pet srednješolskih pesnikov, ki so se 11. 6. 2019 udeležili zaključne prireditve Župančičeve frulice.