Sanje v Medani & Šmartno, pravljična vas 2010

Sanje v Medani



PROGRAM

Torek, 24. avgust 2010
Sreda, 25. avgust 2010
Četrtek, 26. avgust 2010
Petek, 27. avgust 2010
Sobota, 28. avgust 2010



Torek, 24. avgust 2012

Delavnica senčnih in ročnih lutk

Šmartno – pravljična tržnica, 16:00

Delavnica senčnih in ročnih lutkOtroci bodo na delavnici imeli priložnost izdelati ročne in senčne lutke, poleg tega se bodo učili o sceni, razsvetljavi in umetnosti pripovedovanja. Lutke bodo izdelovali iz vsakdanjih recikliranih materialov (kartona, časopisnega papirja …), nato pa bodo pripravili in odigrali kratko predstavo.

Delavnico pripravlja ljubljanski kolektiv Miss Alota Trash, ki deluje na področju umetnosti recikliranja.
Leigh San Juan (Irl)
Neza Naglic (slo)
Urska Domevšček (slo)

——

Gledališče Labirint: Muca Copatarica

Šmartno – pravljična tržnica, 17:00

Muca copataricaPo literarni predlogi Ele Peroci
Koncept priredbe in scenskega prostora: Saša Jovanović
Priredba, režija in dramaturgija: Saša Jovanović, Tina Oman
Likovna podoba lutk in scene: Urška Cigler
Izdelava lutk: Urška Cigler
Izdelava scene: Žiga Lebar
V predstavi je uporabljena je glasba Accordion Tribe
Animacija lutk: Tina Oman, Saša Jovanović
Predstava je primerna za otroke od 2. leta dalje.

Zgodba o Muci Copatarici, ki je v petdesetih letih od nastanka postala pravi slovenski mit literature za otroke, nas s svojo priljubljenostjo med otroci še vedno navdušuje in nas navdihuje z mislijo, da so nekatere najlepše in najbolj uspele stvaritve v osnovi pravzaprav sila preproste! Kaj je torej tako enkratnega v tej izredno priljubljeni zgodbi, da nas otroke že skozi vrsto let tako neustavljivo privlači?

To smo se vprašali tudi sami in se lotili lutkovne predstave, ki nam je po vsem razmisleku postala pravzaprav izredno velik in predvsem odgovoren izziv. Vprašanje, ki nas je še posebej zanimalo, je bilo: zakaj otroci iz male vasi za seboj niso pospravili svojih copat? … in tako je počasi že nastajala pod-zgodba, ki nam razloži tudi to, v osnovni zgodbi med vrsticami skrito sporočilo…

Zgodba Muca Copatarica v našem lutkovnem gledališču skozi otroške oči spregovori tudi o šovinizmu in nestrpnosti, ki se zaradi družbene brezbrižnosti poraja in hitro razpase že med samimi otroci. Ob koncu zgodbe otroški junaki sami razrešijo medsebojna nesoglasja in v ospredje se znova postavi humana in prijateljska dimenzija človeške nravi. Dobrota na koncu zgodbe torej premaga napuh in nestrpno agresijo. Vse to ob pravem času v zgodbi uredi tudi Muca Copatarica, ki vsem otrokom pomaga na enako dober in topel način, saj imajo vsi otroci ob koncu zgodbe tople in zašite copate in lahko tokrat vsi enako mirno ležejo k počitku!

Predstava gledališča Labirint v zelo asketski, a po našem mnenju originalno domiselni lutkovni scenski rešitvi, združuje osnovni motiv zgodbe o Muci copatarici v likovni podobi mlade diplomirane slikarke in oblikovalke Urške Cigler.

——

Ljoba Jenče: Kovač Jurij na Mesecu

Šmartno – pravljična tržnica, 18:00

Ljoba JenčeLjoba Jenče stopa v tretje desetletje zbiranja in poustvarjanja slovenskega ljudskega izročila. Deluje kot svobodna in samosvoja umetnica, saj poišče izročila po poteh, kjer že dolgo ni nihče hodil in ga prenaša tako otrokom, kot odraslim tako doma, kot v tujini. Njen naravni pristop približa poslušalcu še tako oddaljeno pesem ali zgodbo na visokem umetniškem nivoju, da se zdi, kot bi se lepota slovenskega izročila dotikala naše notranjosti od vedno.

Petje Ljobe Jenče odlikuje: izvrstna dikcija, ki zagotavlja dobro razumljivost besedila, spoštovanje pravorečnih uresničitev v izbranem organskem govoru in tudi v standardnem govoru; smotrno členjenje besedila z ustreznimi emocionalnimi poudarki; kultiviranost izvedbenega načina, ki spodbuja posnemanje kultivirane izreke – ne glede na izbrano govorno zvrst; celovita interpretacija besedila s finim občutkom za razmerje med detajlom in celoto; uravnoteženost med govorno in glasbeno ravnino; visok umetniški vtis s prisotno osebno noto; preprostost in lahkotnost izvedbe, zaradi katere precejšnja tehnična zahtevnost besedila pri poslušanju ni opazna. Zato je zvočno gradivo dragocen pedagoški prispevek k spodbujanju govorne kulture slovenskega jezika.
Prof. Jože Faganel, Katedra za odrski govor in umetniško besedo AGRFT v Ljubljani

——

Pesniško branje: Bert Pribac

Medana – pod murvo, 20:00

Tone PavčekPesniku Tonetu Pavčku se bo pri branju pridružila njegova hčerka, dramska igralka Saša Pavček.

Tone Pavček je eden najvidnejših slovenskih sodobnih pesnikov. Leta 1953 je skupaj s Kovičem, Menartom in Zlobcem izdal Pesmi štirih. V slovenski povojni književnosti se je uveljavil kot predstavnik intimizma. Za otroke je napisal več kot 20 del, med katerimi je najuspešnejše delo Juri Muri v Afriki (1958). Zbirka Majnice in fulaste pesmi (1996) je zasnovana v sodobnem najstniškem duhu in govoru. Napisal je tudi dve pripovedni deli za otroke: Kaj je najlepše (1969) in Mokedaj (1976).
Poleg svoje pesniške kariere je Pavček zelo dejaven tudi na drugih področjih. Nekaj časa je deloval kot urednik na RTV Slovenija, bil med letoma 1963 in 1967 direktor Mladinskega gledališča v Ljubljani, med 1972 in 1990 odgovorni urednik Cankarjeve založbe, od leta 1979 do 1983 pa je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev. Leta 1989 je na ljudskem zborovanju prebral 2. majniško deklaracijo ter se zavzel za slovensko neodvisnost. Leta 1996 ga je Unicef imenoval za enega izmed svojih ambasadorjev. Od leta 2001 je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za pesniško zbirko Dediščina je Pavček leta 1984 dobil Prešernovo nagrado. Dobil je tudi Nagrado Prešernovega sklada za pesniško zbirko Ujeti ocean.

——

Pesniško branje: Tone Pavček

Medana – pod murvo, 19:30

Bert PribacMedicinski bibliotekar, pesnik, esejist, prevajalec.

Rojen 16. januarja 1933 v Sergaših v Slovenski Istri, a preživel najmanj 40 let v Avstraliji, kamor je bil prisiljen emigrirati. Gimnazijo je končal v Kopru, nato 1959. leta absolviral primerjalno književnost v Ljubljani. V tujino, takratno Zahodno Nemčijo, je odšel julija 1959. leta, ker je prišel v spor z oblastjo in svojo vestjo. Marca 1960 je emigriral v Avstralijo, kjer je najprej opravil maturo iz angleščine, nato strokovno šolo iz knjižničarstva in kasneje magisterij iz medicinskega bibliotekarstva. Po nekajkratnemu postanku v Narodni biblioteki Avstralije se je zaposlil kot zdravstveni bibliotekar v avstralskem zveznem ministrstvu za zdravje, kjer je vodil njihovo dokumentacijsko in bibliotekarsko službo in postal občasni svetovalec za zdravstveno informatiko pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).

Sodi med najvidnejše književne ustvarjalce slovenske diaspore. Plod njegovega pesniškega ustvarjanja so naslednje zbirke: Bronasti tolkač (1962), V kljunu golobice (1973), Prozorni ljudje (1991), Kiss me, Koštabona (2003), Vonj po jasminu (2008). Mnoge pesmi je objavil v različnih revijah in antoloških zbirkah.

Po njegovi zaslugi so v slovenskem jeziku zaživeli drobci avstralske poezije: Konec sanjske dobe: antološki prerez sodobne avstralske aboriginske poezije (2003), Vesolje okrog kuščarja : iz avstralske poezije 20. stoletja (2003), Zajemalka časa : pet pesnikov Avstralije (2005). Je tudi avtor spremne besede h knjigi Svena Lindqvista: Terra nullius. Potovanje po nikogaršnji zemlji. V sodelovanju z Davidom Brooksom sta pri ugledni založbi Salt objavila prevod pesmi Srečka Kosovela The Golden Boat (2008).

——

Jadranka Juras (koncert)

Medana – pod murvo, 20:30

Jadranka JurasJadranka Juras – vokal
Denis Mujkić – kitara
Alen Mujkić – kitara

Jadranka Juras je na glasbena pota stopila že kot otrok in se prva leta mojstrila zlasti v igranju klavirja. Po študiju filozofije je opravila sprejemni izpit na glasbeni univerzi v Grazu, kjer je študirala pri mednarodno priznani profesorici Laurie Natonioli in diplomirala iz jazz petja pri profesorici Deni Derose.

V svoji bogati karieri je Jadranka sodelovala s Tinkaro Kovač, Ladom Leskovarjem, Nušo Derendo ter številnimi priznanimi glasbenimi skupinami kot so Šukar in Laibach, s katerima je nastopala tudi v tujini. Z zasedbo Planet Groove je izdala dva albuma ter prejela nominacijo za najboljši jazz album na prireditvi Zlati Petelin leta 1997 ter nagrado za najboljšo pesem in video leta 2000 za skladbo »Sonce« v glasbeni oddaji Videospotnice.

Prvi solo album Jadranke Juras z naslovom Anima je izšel februarja 2006 in se takoj zavihtel na lestvico 30 najbolj prodajanih CDjev v Sloveniji, kjer je ostal dobrega pol leta. Album je bil izjemno dobro sprejet tako pri glasbenikih kritikih kot pri občinstvu, lansiral pa je kar štiri uspešnice: Ko bi le vedel, Seniorita, Bushi in Motne vode.
Drugi album z naslovom Sakura je izšel novembra 2009 in je do danes lansiral že tri uspešnice Podej naprej, La la la la la in Drugače ne znam.

Jadranka Juras je vrhunska glasbenica, ki suvereno pluje tako v jazz kot v pop vodah.

——

Iztok Mlakar (koncert)

Medana – domačija Klinec, 21:30

Iztok MlakarIztok Mlakar v našem prostoru ne slovi le kot izvsten igralec in interpret vlog najrazličnejših žanrov, temveč ga slovenska javnost pozna tudi in še zlasti kot kantavtorja.

Verjetno bi v Sloveniji težko našli človeka, pa naj bo mlad ali star, nizko ali visoko izobražen, moški ali ženska, bogat ali reven, iz mesta ali z vasi, ki še ni slišal za Iztoka Mlakarja in ne bi znal zapeti ali vsaj zamrmrati refrena kakšne od pesmi, zbranih na CD ploščah Štorije in baldorije (1990) Balade in štroncade (1994),  Rimarije iz oštarije (2001) in Romance brez krjance (2008).

Številne med njimi so kmalu po nastanku ponarodele in prav Iztoku Mlakarju gre zahvala, da so se tudi ljudje na Štajerskem, Gorenjskem, Dolenjskem, Prekmurju in drugod pobliže seznanili s primorskim narečjem in si iz njega tudi kakšno besedo izposodili ali prisvojili. Široko priljubljenost so dosegle tako nežne balade kot tudi bolj pikre in šaljive pesmi iz vsakdanjega življenja malega človeka, zato ni presenetljivo, da so njegovi nastopi vedno razprodani že v nekaj dneh, če ne celo urah.

Koncert je tudi tokrat že razprodan. Če se želite vpisati na čakalno vrsto za morebitne proste vstopnice (cena: 20 EUR), pošljite sporočilo na festival@sanje.si. Upoštevali bomo vrstni red prispelih prijav.



Sreda, 25. avgust 2012

Delavnica senčnih in ročnih lutk

Šmartno – pravljična tržnica, 16:00

Delavnica senčnih in ročnih lutkOtroci bodo na delavnici imeli priložnost izdelati ročne in senčne lutke, poleg tega se bodo učili o sceni, razsvetljavi in umetnosti pripovedovanja. Lutke bodo izdelovali iz vsakdanjih recikliranih materialov (kartona, časopisnega papirja …), nato pa bodo pripravili in odigrali kratko predstavo.

Delavnico pripravlja ljubljanski kolektiv Miss Alota Trash, ki deluje na področju umetnosti recikliranja.
Leigh San Juan (Irl)
Neza Naglic (slo)
Urska Domevšček (slo)

——

Gledališče Labirint: Bela mačica

Šmartno – pravljična tržnica, 17:00

Bela MačicaPo motivih pesmi Daneta Zajca
režija in dramaturgija: Saša Jovanović
animacija in igra: Tina Oman
produkcija: Gledališče GLEJ in Gledališče Labirint

Bela mačica je zgodba, ki jo navdihuje poezija Daneta Zajca. Zgodba o odraščanju, o drobcih, ki jih doživljamo in nosimo v sebi od otroštva do prve ljubezni. Igrivo in tankočutno nam odkriva svetle, duhovite trenutke življenja, pa tudi njegove temnejše plati. Zgodbo povezuje prav bela mačica kot ideja čiste, nedotaknjene duše, beline, svobode misli in duha. To je lahko prispodoba otroške igrivosti, ki naj bi ji ostali zvesti, tudi ko odrastemo. Ustvarjalci so za predstavo o mačici uporabili različne tehnike lutk in figur, kar bi lahko poimenovali gledališče predmeta.

——

Ljoba Jenče: Pastirica Ančica postane kraljičica

Šmartno – pravljična tržnica, 18:00

Ljoba JenčeLjoba Jenče stopa v tretje desetletje zbiranja in poustvarjanja slovenskega ljudskega izročila. Deluje kot svobodna in samosvoja umetnica, saj poišče izročila po poteh, kjer že dolgo ni nihče hodil in ga prenaša tako otrokom, kot odraslim tako doma, kot v tujini. Njen naravni pristop približa poslušalcu še tako oddaljeno pesem ali zgodbo na visokem umetniškem nivoju, da se zdi, kot bi se lepota slovenskega izročila dotikala naše notranjosti od vedno.

Petje Ljobe Jenče odlikuje: izvrstna dikcija, ki zagotavlja dobro razumljivost besedila, spoštovanje pravorečnih uresničitev v izbranem organskem govoru in tudi v standardnem govoru; smotrno členjenje besedila z ustreznimi emocionalnimi poudarki; kultiviranost izvedbenega načina, ki spodbuja posnemanje kultivirane izreke – ne glede na izbrano govorno zvrst; celovita interpretacija besedila s finim občutkom za razmerje med detajlom in celoto; uravnoteženost med govorno in glasbeno ravnino; visok umetniški vtis s prisotno osebno noto; preprostost in lahkotnost izvedbe, zaradi katere precejšnja tehnična zahtevnost besedila pri poslušanju ni opazna. Zato je zvočno gradivo dragocen pedagoški prispevek k spodbujanju govorne kulture slovenskega jezika.
Prof. Jože Faganel, Katedra za odrski govor in umetniško besedo AGRFT v Ljubljani

——

Literarno branje: Franco Juri

Medana – pod murvo, 20:00

Franco JuriPoslanec v slovenskem parlamentu, nekdanji diplomat v Španiji in na Kubi, publicist, novinar, Istran, pripadnik italijansko govoreče skupnosti v Sloveniji.

Knjigo Vrnitev v Las Hurdes je napisal v materinščini in izdal pri Rimski založbi Infinito edizioni. To je pripoved o generaciji, ki lahko verjame le v večkulturno Evropo in tudi v druge utopije. Je sprehod po delu zgodovine „kratkega stoletja“, ki opisano (avtorjevo) generacijo najbolj zaznamuje. Gre hkrati (in le delno) za roman, esej in spominsko pripoved.

——

Andrej Rozman Roza (pesniško-glasbeni nastop)

Medana – pod murvo, 20:30

Andrej Rozman - RozaLiterarno-gledališki nastop predstavlja bolj ali manj dramatizirane recitavtorjeve pesmi iz različnih obdobij, pri čemer je vsak nastop samosvoj. Naštudirane točke so prepletene z improvizacijami, celotni program pa prilagojen konkretnim okoliščinam – starosti in številu gledalcev ter priložnosti oz. prizorišču. Včasih pri tem recitavtorja glasbeno spremlja Goran Završnik, s katerim imata pesmi iz predstav Kabarete Simplozij in Za nič! naštudirane, pri ostalih pa improvizirata.

Andrej Rozman Roza, pesnik, dramatik in igralec, rojen leta 1955 v Ljubljani, kjer še vedno živi. Leta 1978 je pustil študij slovenistike, s prijatelji ustanovil Pocestno gledališče Predrazpadom in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani, s katerimi je premagal strah tedanjih oblasti pred spontanim dogajanjem na ulici. Med leti 1981 in 1995 je bil vodja alternativnega Gledališča Ane Monro in začetnik improvizacijskih gledaliških tekmovanj v Sloveniji. Piše parodične in komične pesmi, pravljice in gledališke komedije za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije oziroma jih prestavlja v sodobnost. Marca 2003 je ustanovil Rozinteater*.Prisoten je v mnogih učbenikih in antologijah (Nasmeh pod solzami, Slovenski smeh, Prosto po… cvetnik slovenske parodije, Komadi, Drugi komadi, Zlata čebelica…) Ker ne verjame v slovensko kulturno in jezikovno politiko, se odvaja od poezije in privaja na izvozu prijaznejšo prozo, od leta 2008 pa za izvoz predeluje tudi svoje predstave za otroke. Vse od osamosvojitve presega cenzus Ministrstva za kulturo in si vse prispevke plačuje sam, od prve Levstikove nagrade naprej pa je tudi davčni zavezanec. Za svoj domicil šteje ljubljanski KUD France Prešeren, kjer par mesecev na leto približno enkrat tedensko redno nastopa.  Svoje delo predstavlja na spletni strani www.roza.si.

——

Mojca Maljevac in Tina Omerzo (koncert)

Medana – pod murvo, 21:00

Druga silaMojca Maljevac, vokal
Tina Omerzo, klavir

Glasbene poti pevke Mojce Maljevac in zasedbe pianistke Tine Omerzo so se združile že pri nastajanju prve zgoščenke Intima. Njuno sodelovanje pa se še kar nadaljuje. Pod drugi skupni projekt Druga sila se je Tina Omerzo podpisala tudi kot avtorica glasbe, besedila pa je prispevala Mojca Maljevac.

Življenje te včasih zatolče, da si samo še rastlinica… in se zgodi, da te nepričakovano preplavi kaj novega, živega, včasih premočnega… pa te spet kam zabriše… ta Druga sila. In tudi Črni Bulerji so moji. In tvoji. Valjda z napako. Pa čeprav je rdeča obleka z biseri… se ti kmalu razdrejo… komu naj jih dam? Malo meni, malo tebi, pa še tebi… kljub razkrivanju še zmeraj polovica ostane. In skrita čaka. Na Zamujeno pesem, ki se zliva iz črnobelega v barvno. Se kdaj spomniš name? Na Sneg… Čeprav… Življenje je lahko več. Več kot biti odtujen sam sebi, od rojstva naprej. Kot ne vedeti, kaj je ljubezen, kaj je bolečina, kaj je skrivnost… ne znati se pobožati in se malo ustaviti … in se razgledati naokrog … ker je že konec … Samo Dež ostane, še en moker spomin. Pa vendar… Nekaj je na tebi.
Mojca Maljevac



Četrtek, 26. avgust 2012

Čarulesa

Šmartno – pravljična tržnica, 16:00

.. Čarulesa …

Nagajiva gozdna klovnesa …

Je prav posebna klovnesa, ki stresa čarulijo vsepovsod kamor pride. Nagajivka, ki ljubi Življene v vseh odtenkih in klepeta z rožicami. Ki skače čez cvetno kolebnico in vas premami, da tudi vi skočite na drugo stran in se dotaknete čarulije. Stresa jutranjo roso s svilenih trakov in v vas prebuja skrite sanje. Pleše z drevesi in posluša njihove zgodbe, vas pa prav gotovo prepriča, da poležite na mehki travi in tudi vi prisluhnete šepetu dreves. Pošilja milne poljubčke in lovi metulje ter vas, z pikapolonico ob strani, prav potiho povpraša po vaših skrivnih srčnih željah … Vse to in še marsikaj ušpiči, vse to pa zato, ker srčno verjame, da čarulija je. Vsepovsod. Če le odpremo oči in pogledamo drugače. In to bi vam rada pokazala, rada bi za hipec delila čarulijo z vami. Rada bi, da pogledate z čarobnimi očmi in vidite … da je … vse okoli nas … čarulija! 🙂

——

Delavnica senčnih in ročnih lutk

Šmartno – pravljična tržnica, 16:00

Delavnica senčnih in ročnih lutkOtroci bodo na delavnici imeli priložnost izdelati ročne in senčne lutke, poleg tega se bodo učili o sceni, razsvetljavi in umetnosti pripovedovanja. Lutke bodo izdelovali iz vsakdanjih recikliranih materialov (kartona, časopisnega papirja …), nato pa bodo pripravili in odigrali kratko predstavo.

Delavnico pripravlja ljubljanski kolektiv Miss Alota Trash, ki deluje na področju umetnosti recikliranja.
Leigh San Juan (Irl)
Neza Naglic (slo)
Urska Domevšček (slo)

——

Andrej Rozman Roza: Pripovedna predstava

Šmartno – pravljična tržnica, 17:00

Andrej Rozman - RozaLiterarno-gledališki nastop predstavlja bolj ali manj dramatizirane recitavtorjeve pesmi iz različnih obdobij, pri čemer je vsak nastop samosvoj. Naštudirane točke so prepletene z improvizacijami, celotni program pa prilagojen konkretnim okoliščinam – starosti in številu gledalcev ter priložnosti oz. prizorišču.

Andrej Rozman Roza, pesnik, dramatik in igralec, rojen leta 1955 v Ljubljani, kjer še vedno živi. Leta 1978 je s prijatelji ustanovil Pocestno gledališče Predrazpadom in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani. Med leti 1981 in 1995 je bil vodja alternativnega Gledališča Ane Monro in začetnik improvizacijskih gledaliških tekmovanj v Sloveniji. Piše parodične in komične pesmi, pravljice in gledališke komedije za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije oziroma jih prestavlja v sodobnost. Marca 2003 je ustanovil Rozinteater, v katerem največkrat sam, včasih pa s soigralci igra lastne predstave.Pomembnejše knjigeza otroke
Rimanice za predgospodiče (pesmi, DZS 1993), Skrivnost špurkov (povest, MK 1997), Mihec, duh in uganka (pesnitev, MK 1996), Črvive pesmi (čebelica, MK 1998), Krava, ki jo je pasel Mihec (čebelica, MK 1999), Mali rimski cirkus (pesmi, MK 2001), Rdeča žaba, zlat labod (slikanica, Educy 2001), Balon velikan (pravljica, MK 2001), Najbolj dolgočasna knjiga na svetu (slikanica, DSLU 2002), Uganke (čebelica, MK 2002), Mihec gre prvič okrog sveta (slikanica, MK 2006), Kako je Oskar postal detektiv (kratke zgodbe, Sodobnost International 2007), Uganke 100+1 (slikanica, MK 2008). Za slikanico je priredil tri knjige Josipa Vandota: Josip Vandot: Kekec in Pehta (MK 2000), Josip Vandot: Kekec in Bedanec (MK 2001), Josip Vandot: Kekec in Prisank (MK 2002).

Pesmi za mladino
Do konca leta 2010 bo pri Mladinski knjigi izšel izbor Rozmanovih pesmi za mladino, ki so sedaj vključene v več različnih pesniških zbirk: Je že vredu mama (KUD France Prešeren 1997, 2001, 2007), Razmigajmo se v križu (CZ 2003), Tih bot dedi (KUD France Prešeren 2005), Nezavedna kombi nacija (Rokus 2008)

CD s pesmimi za otroke
Osvežilna Rimonada (Panika 2009, avtor glasbe Nino de Gleria)

——

Literarni večer: Manuel Manzano

Medana – pod murvo, 19:30

Manuel ManzanoManzano prihaja iz priseljenske družine in je posvojen Katalonec – v Barceloni prebiva že več kot štiri desetletja. V Španiji in Italiji je študiral matematiko, filozofijo in antropologijo. Od leta 1995 dela kot urednik, prevajalec in tako imenovani pisatelj v senci.

Zajec in pol:
Roman v tipični tradiciji nenavadnega španskega humorja, ki ga širša javnost večinoma pozna preko Almodovarjevih filmov, vseeno pa ga najdemo tudi na področju književnosti, na primer v pikaresknem romanu. V Zajcu in pol so pikareskni satirični in komični prizori, ki pogosto prehajajo meje dobrega okusa, uporabljeni v okviru sodobne detektivke. Roman, ki ima potencial, da privabi širok spekter bralcev, v celoti ohranja visoko raven kakovosti, s čimer zahtevnim bralcem nudi izjemen vpogled v prizadevanja sodobne španske književnosti, vsem ostalim pa obljublja zabavno branje.

——

Pesniško branje: Miklavž Komelj

Medana – pod murvo, 20:15

Miklavž KomeljDr. Miklavž Komelj je umetnostni zgodovinar, pesnik in prevajalec.

Doktoriral je na ljubljanski Filozofski fakulteti s tezo o toskanskem slikarstvu štirinajstega stoletja, kot umetnostni zgodovinar, teoretik in esejist pa se posveča različnim področjem: razmerje med umetnostjo in političnim v dvajsetem stoletju je ena od njegovih ključnih raziskovalnih tem. Sicer pa se Komelj umetnosti, zlasti poeziji, posveča v prvi vrsti kot praktik: izdal je štiri pesniške zbirke (in eno za otroke), veliko tudi prevaja (Pessoa, Pasolini, itd). Živi kot svobodni umetnik. Za svoje pesniško delo je prejel Veronikino in Jenkovo nagrado, za doktorsko disertacijo pa Zlati znak ZRC SAZU.

——

Uglasbena poezija: Tjaša Koprivec in Boris Magdalenc

Medana – pod murvo, 20:45

hangTjaša prebudi besede v glas, ki najpoprej osupne …

Nismo vajeni, da črke postanejo, kar morejo in smejo biti … glasba. Njeni verzi sijejo, sijejo. In sežejo daleč in globoko v nevidne, nezaslišane svetove. Spregovarjajo nezaslišano, pa tolikokrat temeljno. Tudi zato smemo reči, da gre za poezijo s poslanstvom, ki vrača glas človeku, govorici, poeziji sami. Zaupanje zanj zajema iz zvestobe srčnosti – načela, ki ga je najvišje povzdignil Frane Milčinski Ježek.

Hang. Polnost in subtilnost zvoka, kljub nežnosti, prodre globoko v poslušalca. Je zvok, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Boris Magdalec je glasbenik in terapevt.

——

Zlatko Kaučič (koncert)

Medana – pod murvo, 21:15

Zlatko KaučičBobnar, tolkalec, improvizator, skladatelj in vizualni umetnik, se je rodil in odraščal v Sloveniji.

Leta 1970 se je preselil v Italijo in sodeloval s številnimi umetniki svetovnega slovesa … Kaučič nastopa in poučuje v ZDA in v Evropi, izdal je mnogo albumov in neprestano sodeluje v multikulturnih projektih, ki vključujejo avantgardno glasbo, vizualne umetnosti, poezijo in ples.

——

Iztok Mlakar (koncert)

Medana – domačija Klinec, 22:00

Iztok MlakarIztok Mlakar v našem prostoru ne slovi le kot izvsten igralec in interpret vlog najrazličnejših žanrov, temveč ga slovenska javnost pozna tudi in še zlasti kot kantavtorja.

Verjetno bi v Sloveniji težko našli človeka, pa naj bo mlad ali star, nizko ali visoko izobražen, moški ali ženska, bogat ali reven, iz mesta ali z vasi, ki še ni slišal za Iztoka Mlakarja in ne bi znal zapeti ali vsaj zamrmrati refrena kakšne od pesmi, zbranih na CD ploščah Štorije in baldorije (1990) Balade in štroncade (1994), Rimarije iz oštarije (2001) in Romance brez krjance (2008).

Številne med njimi so kmalu po nastanku ponarodele in prav Iztoku Mlakarju gre zahvala, da so se tudi ljudje na Štajerskem, Gorenjskem, Dolenjskem, Prekmurju in drugod pobliže seznanili s primorskim narečjem in si iz njega tudi kakšno besedo izposodili ali prisvojili. Široko priljubljenost so dosegle tako nežne balade kot tudi bolj pikre in šaljive pesmi iz vsakdanjega življenja malega človeka, zato ni presenetljivo, da so njegovi nastopi vedno razprodani že v nekaj dneh, če ne celo urah.

Koncert je tudi tokrat že razprodan. Če se želite vpisati na čakalno vrsto za morebitne proste vstopnice (cena: 20 EUR), pošljite sporočilo na festival@sanje.si. Upoštevali bomo vrstni red prispelih prijav.



Petek, 27. avgust 2012

Ustvari svojo pravljico, svoje sanje

Šmartno – pravljična tržnica, 15:00

ŠirokLikovna delavnica za otroke
Vodi akademski slikar Luka Širok na dvorišču ateljeja Širok – Turn (Šmartno)

 

——

Pravljično ReŠetanje: Za 2 groša fantazije Radia Študent v živo

Šmartno – pravljična tržnica, 18:00

za2grosaPripovedovalsko-glasbena predstava za otroke od 6. leta naprej
Pripovedujejo: špikerji Radia Študent, muzicirajo: gostujoči glasbeniki
Hiša kulture Šmartno

Sodelavci oddaje Za 2 groša fantazije Radia Študent z velikim veseljem brskajo po domači in tuji zakladnici ljudskih pripovedi ter negujejo bogato izročilo govorjene besede. Redki otroci se še niso srečali s pravljicami, ki so objavljene na sedmih priljubljenih zgoščenkah Za 2 groša fantazije – Sedem pravljic, tokrat pa bodo morda imeli priložnost katero od njih slišati tudi v živo. V pravljični malhi pripovedovalcev in glasbenikov Radia Študent so zgodbe vseh sort: za navihane, vesele, razposajene, zasanjane – prav za vsakega nekaj.

Producent: Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta

Več o skupini Za 2 groša fantazije: www.za2grosafantazije.com

——

valterap (hiphop)

Medana – pod murvo, 20:00

valterapvalterap je takorekoč prvi in zadnji novogoriški raper, eden pionirjev te zvrsti v Sloveniji.

Največkrat nastopi sam brez nepotrebne navlake, tako lahko v Brdih pričakujemo jedrnat in neposreden nastop, brez dlake na jeziku.
Pesmi, ki jih mulci na ulici živijo.

——

Pesniško branje: Janez Ramoveš

Medana – pod murvo, 20:30

Janez RamovešPesnik Janez Ramoveš je doslej izdal štiri pesniške zbirke: Božjastnice (1995), Striptiz. Namesto Kim Basinger (1995), Poročilo iz geta (2001) in Moja velika debela mama (2001).

Vse zbirke, razen prve, so napisane v narečju poljanske doline, požele pa so tudi izjemno pozitivne kritike (Mladina, Delo, Primorska srečanje, Gorenjski glas …).

——

Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape

Medana – pod murvo, 21:00

Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grapeLiterarno – vokalno – inštrumentalno skupino Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape sestavljajo: Uršula Ramoveš, Joži Šalej, Metod Banko, Marjan Stanić in Janez Ramoveš.

Uršula Ramoveš poje pesmi Janeza Ramoveša v poljanskem narečju že več let. Najprej jo je na klavirju spremljal Joži Šalej, posnela sta plošči Sugar free baby in Na sunčn dan sm se z beciklam pelu. Šalej je zdaj tudi vokalist Fantov z Jazbecove grape – skupaj z Janezom Ramovešem in Metodom Bankom, ki jih lahko slišite na plošči, priloženi Janezovi pesniški zbirki Staroselski ciklus. V letu 2006 se jim je pridružil še bobnar Marjan Stanić s katerim so leto pozneje posneli ploščo Anglčešejne.

——

Ta hiša je moja/Kein schöner Rand (uglasbena poezija)

Medana – pod murvo, 21:00

Dietmar PicklZasedba, ki vključuje enega recitatorja in tri glasbenike, pripravlja pesniški večer, posvečen zamejskemu Slovencu Janiju Oswaldu. V svojem nastopu bodo prepletli tako pesmi brez spremljave kot glasbene priredbe Oswaldowih besedil, kompozicije in glasbene citacije na eni, improvizatorično spremljavo na drugi strani, poleg tega pa še instrumentalne skladbe. V program bodo vključili dela iz vseh pesnikovih ustvarjalnih obdobij, razmerje med nemško in slovensko besedo se bo močno nagibalo v prid slednje. Jezikovno poigravanje poezije – tako rekoč semantične poslastice – bo v polni meri razveselilo dvojezično publiko.

Dietmar Pickl – bralec
* 1941, pedagog, pevska izobrazba na Mozarteum Salzburg, kot basist nastopal v komerni operi na Dunaju ter v državnem gledlišču Niedersachsen, Hannover. Nato je študiral zgodovino in filozofijo, poučeval na raznih celovških gimnazijah, ter na univerzi v Celovcu.
Pevec in ustanovitelj vokalnega ansamble HORTUS MUSICUS, pobudnik kulturnih društev (ARCADE, FÜR MARIA SAAL), član znanstveno-umetniškega sosveta Kulturnega centra univerze v Celovcu – UNIKUM. Deluje kot avtor, pevec in komponist. Večletni vodja TRIGONALE – festival stare glasbe.

Primus Sitter  – kitara
Stefan Gfrerrer  – bas
Emil Krištof – perkusija

Koroški Slovenec Jani Oswald je ustvaril obširen pesniški opus:
Zaseka (Verhacktes. Gedichte/pesmi); Klagenfurt/Celovec-Triest, ZTT 1985;
Babylon/Babilon (nemško/slovensko), Klagenfurt/Celovec, Drava 1992;
Pes Marica (Liederbruch), Klagenfurt/Celovec, Wieser 1994;
Achillesverse. Kein Heldenepos (Gedichte/pesmi), Klagenfurt/Celovec, Drava 1996;
Frakturen (Gedichte/pesmi); Klagenfurt/Celovec, Drava 2007.

Njegova lirika gradi na temeljih. Tu konkretna poezija (vnuk Kurta Schwittersa, sin Ernsta Jandla). Tam dvojezičnost (slovesnko/nemško). Nadalje leposlovni citati (Rainer Maria Rilke ali John Cage). In glasbeni motivi (Am Brunnen vor dem Torso, Nieder schwing). Nazadnje cerkveni obredi (Rek qui jem, Akne:eus).
Jani Oswald zavrta v globino jezika in po njem, ga razkosa, sestavlja na novo, dvo- in večumnost sta mu v veselje, menjava med narečjem in pismenim jezikom, uvaja slovensko/nemške/angleške popačenke, ustvarja nov jezikovni (ne)smisel s pomočjo presenetljivih besednih iger, zarez, izpustitev in podvojitev. Se šali in poigrava, a je resen kot vsak dober klovn. Ne smrtno resen, podobno Ernstu Jandlu, gani in je ganljiv.



Sobota, 28. avgust 2012

Ustvari svojo pravljico, svoje sanje

Šmartno – pravljična tržnica, 15:00

ŠirokLikovna delavnica za otroke
Vodi akademski slikar Luka Širok na dvorišču ateljeja Širok – Turn (Šmartno)

 

——

Jezik kot žarišče narodove energije (razprava)

Medana – pod murvo, 16:00

——

Matija Solce: Pozor, los!

Šmartno – pravljična tržnica, 17:00

Pozor, los!Lutkovna predstava za otroke

Pozdravljeni v ledenomrzlih skandinavskih gozdovih! Tu lahko srečate ubogega losa, ki se trudi ubežati laponskemu lovcu. Tu morate paziti, da ne bi stopili na zaljubljenega škrata, ki ravno obira gozdne jagode za svojo drago. Tu, kjer se ena noč obrne v pol leta, sta pred davnimi časi živeli prijateljici – starka in njena kokoš… Enostavna zgodba o sobivanju posameznika z naravo, o krutosti življenja, ki nekoga določi kot lovca in nekoga kot kokoš…

Matija Solce, avtor predstave, se v svojem zadnjem avtorskem delu raziskuje glasbene principe v kompoziciji lutkovne predstave.
Predstava je nastala na Švedskem, kjer je Solce izpopolnjeval svoje glasbeno znanje na oddelku za etno glasbo na glasbenem konservatoriju v Gothenborgu.

Junake svobodno prirejenih skandinavskih zgodb protagoist in animator mojstrsko oživlja in značajsko ostri tako s presenetljivo izbranimi predmeti iz vsakdanjosti (kot so zvonec za kolo ali zaobljeni mrežici za pripravljanje čaja v skodelici – prvi postane kot prstan na njegovi izrazni roki nenadoma kokošje oko, mrežici pa zaživita kot motni očesi starke…), kakor tudi z ročnimi lutkami iz pletene volne, posebej močne in pomenljive učinke pa dosega s selektivno izpovednostjo svojih oči, mimike celotnega obraza in sugestivnostjo govorice rok, dlani in zapestja… Če k vsemu povedanemu prištejemo še protagonistovo nenehno občutljivost za trenutno odzivnost občinstva ter njegovo bistroumno sposobnost hipnega prilagajanja toka predstave sočasnemu avditoriju, ob natanko domišljeni in virtuozni animaciji pa mestoma še lastno inštrumentalno spremljavo s harmoniko (ob sodelovanju Stefana Hedborga na posebej prirejeni zbirki mini tolkal in zvočil) ter celo svetovljansko uporabo več jezikov v besedi in pesmi, potem lahko zaokrožimo, da pomeni avtorska predstava Pozor, los! nov korak na poti Solcetovih vztrajnih iskanj univerzalnega in demokratično najširše razprtega uprizoritveno-glasbenega izraza, s katerim naravnost manifestativno izkazuje svoje najgloblje spoštovanje in upoštevanje občinstva, ne da bi ob tem njegove sposobnosti doživljanja in razumevanja podcenjeval.
(Slavko Pezdir, Delo)

Predstava namenjena odraslim in otrokom od 6 leta dalje.
Trajanje: 45 min

Scena: Matija Solce, Lucia Škandiková
Glasba: Matija Solce, Stefan Hedborg
Dramaturgija: Tina Glenvik
Animacija: Matija Solce, Stefan Hedborg

——

Pesniško branje: Neža Maurer

Medana – pod murvo, 20:00

Neža MaurerRojena je 22. decembra 1930 v vasi Podvin pri Polzeli.
Na Polzeli je obiskovala slovensko in med vojno nemško osnovno šolo, po vojni je naredila tečaje in izpite čez srednjo šolo in končala učiteljišče v Ljubljani.

Poučevala je na Primorskem (Črni vrh nad Idrijo, Ilirska Bistrica). Redno je končala Pedagoško akademijo v Ljubljani, izredno pa filozofsko fakulteto. Diplomirala je kot slavistka leta 1960.

Delala je kot novinarka: bila je prva urednica šolskih TV oddaj v Ljubljani, tehnična urednica pri revijah, reporterka in glavna – odgovorna urednica in direktorica Prosvetnega lista. Zadnja leta službovanja je bila samostojna svetovalka za kulturo pri Komiteju za informiranje SR Slovenije.
Zdaj je upokojena. Živi v Škofji Loki. Še vedno dela kot samostojna umetnica. Piše literaturo za odrasle in otroke, prevaja iz slovanskih jezikov – bivše srbohrvaščine, ruščine in nemščine) Je članica Društva novinarjev (od leta 1983) in PEN kluba (od leta 1991).

——

Pesniško branje: Milan Dekleva

Medana – pod murvo, 20:30

Milan DeklevaMilan Dekleva se je rodil v Ljubljani tržaškima Slovencema. Mama je bila pianistka, oče se je ljubiteljsko ukvarjal s slikarstvom, tako da je bila umetnost del družinskega življenja. Dekleva je tudi glasbenik, saj je bil v sedemdesetih letih član glasbene skupine Salamander.

Diplomiral je iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je sourednik študentske Tribune, Radia Študent in Študentskega kulturnega centra, delal je kot glasbeni pedagog in novinar v kulturnem uredništvu Ljubljanskega dnevnika, zdaj pa je urednik otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija.

Kot pesnik odkriva tudi celostni pogled na svet, vesolje, naravo in človeka (Šepavi soneti, Jezikava rapsodija. Improvizacija na neznano temo). Dekleva v svojih pripovednih besedilih – romanih in kratki prozi – pripoveduje predvsem o življenju intelektualcev. Piše tudi lutkovne in radijske igre, pesmi in muzikale za otroke, eseje ter prevaja mladinsko književnost.

Milan Dekleva je za svoja dela prejel številne nagrade: leta 1989 nagrado Prešernovega sklada, leta 1990 Jenkovo nagrado, leta 1999 Rožančevo nagrado, leta 2003 Veronikino nagrado in leta 2006 Prešernovo nagrado ter nagrado kresnik.

——

Tomaž Pengov (koncert)

Medana – pod murvo, 21:00

Tomaž PengovTomaž Pengov je izjemen lirik, ki ga imamo le redko priložnost slišati v živo. Leta 1973 je izdal legendarno ploščo Odpotovanja, ki velja za prvo kantavtorsko stvaritev v Jugoslaviji.
Vse od takrat je ostal zvest samemu sebi in se uspešno izmikal tokovom popularne godbe. Po dolgem premoru je pred tremi leti izdal svojo zadnji album s preprostim naslovom Koncert, ki ponuja pregled njegovega ustvarjanja.

Svojo glasbeno pot je začel konec šestdesetih let 20. stoletja kot član zasedbe Salamander, v kateri sta igrala tudi Milan Dekleva in Jerko Novak. Leta 1973 je izdal prvo slovensko kantavtorsko veliko ploščo ODPOTOVANJA, ki še danes velja za prelomno in po kvaliteti še nepreseženo, do leta 1996 pa so ji sledile še plošče PRIPOVEDI (1988), RIMSKA CESTA (1992) in BITI TU (1996). V devetdesetih letih je svoja besedila izdal tudi v pesniški zbirki DIH. Pengov na svoji glasbeni poti ni nikoli sklepal komercialnih kompromisov, njegova poezija pa ima po besedah verzologa in pesnika dr. Borisa A. Novaka trdno zaledje v izročilu trubadurske lirike, hkrati pa Pengov svoje intimne izpovedi ves čas kombinira z izročilom slovenske ljudske pesmi (Rodovnik vina, Pegam in Lambergar) in slovenskega šansona (Ježek).

Njegova glasba in izpoved ohranjata tudi trdne vezi s pesniško / glasbenim avtorskim valom šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let v ZDA (Bob Dylan, Leonard Cohen, Townes van Zandt).

——

Ethno in transit (koncert)

Medana – pod murvo, 22:00

Ethno in transitGre za mlade, entuziastične glasbenike, ki se pretežno ukvarjajo z ljudsko glasbo. Vsak izmed članov zasedbe ima določeno glasbeno usmeritev, ki jo poglobljeno preučuje. Vsak ima drugačne izkušnje, različno kulturno-glasbeno izhodišče in svojstven stil glasbenega izraza. Kljub temu je skupina vznikla spontano, iz preproste potrebe po medsebojnem glasbenem komuniciranju ter prenašanju preprostosti glasbenega izraza na poslušalce.

“Ljudsko” glasbo skupina interpretira kot glasbo, ki je “blizu ljudem”. Ethno in Transit, ob vsem spoštovanju in poznavanju kulturne dediščine svojih dežel, poustvarja, spreminja, meša ter se poigrava z motivi in različnimi glasbenimi stili ter tako predaja ljudsko izročilo zelo širokemu spektru poslušalcev. E i T igra tako na festivalih, kot na ulici, v vaseh, šolah ali klubih, izvaja delavnice in seminarje. Pomemben cilj skupine so tudi turneje v odmaknjene kraje, kjer je kultura težko dostopna. V letu 2011 tako planira skupina turnejo v Chilu in Sibiriji.

Zasedba E i T je prilagodljiva in spremenljiva, na dosedanjih turnejah (Estonija, Avstrija, Švedska) je sodelovalo v različnih kombinacijah 20 glasbenikov. Na svojih poteh skupina išče zanimive goste, ki jih mimogrede vključi v svoje koncerte.

Matija Solce – Slovenija (harmonika)
www.teatromatita.com
Lutkar, igralec in glasbenik, ki v svoji dejavnosti združuje glasbeni izraz z lutkovnim gledališčem. Opravlja doktorat na temo “glasbena perspektiva lutkovnega gledališča” ter poučuje na gledališki akademiji v Pragi. Organizira srečanja glasbenikov iz celega sveta “Etno Histria” (www.myspace.com/etnohistria) ter sodeluje kot mentor na drugih glasbenih srečanjih (Belgija, Švedska, Češka, Škotska …)

Maarja Nuut – Estonija (violina)
Raziskuje in poustvarja Estonsko ljudsko glasbo, tako napeve “runo”, ki so se peli pri vsakodnevnih opravilih kot tudi inštrumentalno glasbo. Je ena od mentorjev in organizatorjev Ethna v Estoniji ter sodeluje kot mentor na drugih “ethnih” po Evropi (Slovenija, Francija).

Hermann Heartell – Avstrija (jodlanje, violina)
www.myspace.com/pssraz
Rojen v glasbeni družini, ki je izrazito usmerjena v avstrijsko ljusko izročilo. Virtuoz v jodlanju. Organizira Ethno v Avstriji in poučuje glasbo ter vodi worshope. Je vodja skupine “The Perfect Styrian Sound Ramblaz”.

Marti Tern – Estonija (električni bas)
www.myspace.com/martioma
Študira jazz na akademiji v Stockholmu ter igra predvsem v jazzovskih skupinah. V Estoniji igra v folk skupini Vagilased.

Daniel Moser – Italija (alt saxofon, irska flavta)
www.myspace.com/damonielser
Kombinira jazz s folk glasbo. Igra v skupinah Landor (www.myspace.com/landormusic) ter Monn Turonn (www.monnturonn.com). Je organizator festivala Kribis – Krabis v Italiji (www.myspace.com/kribiskrabis).

« arhiv festivala


Osebno povabilo

Sanjam, torej sem.

Novembrskemu vremenu primerno bo na knjižni sejem iz tiskarne pripolzela tudi tale krasotica, prvorojenka sarajevskega književnika Hajrudina Ramadana, v prevodu Aleksandra Rekar.

#Sneakpeek ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Sanje updated their cover photo. ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Naslednji teden pa se srečamo v Cankarjevem domu, kajne? ... See MoreSee Less

Sanje na Slovenskem knjižnem sejmu

november 22, 2017, 9:00dop - november 26, 2017, 11:00dop

Prisrčno vabljeni na Slovenski knjižni sejem, ki bo za obiskovalce odprt od srede, 23., do nedelje, 27. novembra 2017, od 9. do 20. ure (petek in sobota do 22. ure!). Vstop je prost. Letošnji fokus...

Na Knjigi obrazov

Prisrčno vabljeni na Slovenski knjižni sejem, ki bo za obiskovalce odprt od srede, 23., do nedelje, 27. novembra 2017, od 9. do 20. ure (petek in sobota do 22. ure!). Vstop je prost. Letošnji fokus: Nemčija, Avstrija in Švica. In seveda ogromno odličnih knjig.

Založba Sanje bo na sejmu prisotna s stojnico v 1. preddverju, kjer vas pričakujemo s privlačnimi cenami in odličnimi knjigami, tudi z vrsto aktualnih novosti. Na stojnici boste lahko poklepetali tudi z nekaterimi našimi avtorji:

ČET (17h-18h): Matej Šurc, Erik Valenčič
PET (17h-18h): Dragan Petrovec
SOB (17h-18h): pater Karel Gržan ... See MoreSee Less

Sanje na Slovenskem knjižnem sejmu

november 22, 2017, 9:00dop - november 26, 2017, 11:00dop

Prisrčno vabljeni na Slovenski knjižni sejem, ki bo za obiskovalce odprt od srede, 23., do nedelje, 27. novembra 2017, od 9. do 20. ure (petek in sobota do 22. ure!). Vstop je prost. Letošnji fokus...

Na Knjigi obrazov

Same babe na koncertu ob 10. letnici svojega 1. albuma napovedujejo čudaške situacije in pozicije. Ta petek v Kavarni Union. ... See MoreSee Less

Ta Menart nas je že v preteklosti pogosto spravljal v sila čudaške situacije in pozicije ... (Prilagamo dokaze, kot jih je dokumentiral slavni in genialni Janez Pelko.)

In pozor - tudi situacija v...

Na Knjigi obrazov

Prihodnji teden se odprejo knjižna nebesa, Slovenski knjižni sejem. Kar nekaj naših novih knjig bo takrat ugledalo luč sveta. Denimo čudovita slikanica Frana Milčinskega O DUŠICI MAJCENI, KI NI SMELA V NEBESA, z ilustracijami Petra Škerla.
#Sneakpeek
... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Po ogledu presunljivega filma Pokrpajmo žive v Cankarjevem domu pravkar še pogovor o darovanju organov, o življenju, ki se neha, in hkrati drugemu življenju, ki se na novo začne. Igralka Draga Potočnjak, direktorica Zavoda Slovenija-transplant Danica Avsec, Tjasa Koprivec in filozof Jure Capuder. ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Sanje na Twitterju

Podpora Festivalu Sanje

"Kultura mora biti, na kateri mora sloneti naša politika, in ne obratno."
Srečko Kosovel, #Pravica

Želim podpreti Festival Sanje!