Nastopajoči 2016

Milan JesihMilan Jesih je najbolj poznan kot prevajalec iz angleškega in ruskega jezika. Prevedel je več kot 40 pomembnih del svetovne književnosti (Bulgakov, Čehov, Shakespeare, idr.). Pesniti in objavljati je začel že kot srednješolec, njegova ustvarjalna energija pa se je najbolj razvila med študijem primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti. Že takrat je bil vsestransko nadarjen in zdaj deluje kot pesnik, dramatik, pisec radijskih iger, pisec za otroke, prevajalec. Na vseh teh področjih se je uveljavil kot eden najpomembnejših slovenskih ustvarjalcev zadnje četrtine 20. stoletja. Trenutno je aktualni predsednik Društva slovenskih pisateljev.


Katja Perat, foto: Maj PavčekKatja Perat je diplomirala iz filozofije in primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Od leta 2009 je članica uredniškega odbora študentske literarne revije Idiot, piše pa tudi literarne kritike za revijo Literatura in Poglede. Leta 2010 je kot redna dopisnica sodelovala s študentskim časopisom Tribuna. Za pesniško zbirko Najboljši so padli (2011) je prejela nagrado za najboljši prvenec in nagrado kritiško sito. Leta 2014 je izšla njena druga pesniška zbirka Davek na dodano vrednost. (Foto: Maj Pavček)


Katja Šulc, TV voditeljica, moderatorka, vokalistka. Leta 2011 je zmagala na Festivalu slovenskega šansona s pesmijo Na poti domov. Kamlisajlan je tretji album pevke, ki se giblje med poezijo in glasbo. Posvečen je uglasbeni romski poeziji pesnikov iz Balkana in Vzhodne Evrope. Romska poezija je Katjo Šulc nagovorila s svojo izvirno poetiko, z vznemirljivim zvenom jezika in dejstvom, da je ta poezija del ogrožene svetovne literature. Romski jezik, literaturo in kulturo je zadnjih nekaj let raziskovala pod mentorstvom uglednega romologa prof. Marcela Courthiada na institutu INALCO v Parizu. Med potovanjem po Mehiki je srečala mehiškega violinista Albana Usatcha, s katerim sta izbrane pesmi uglasbila s pomočjo loopov, preprostih melodij in akordov, ovitih v raznolike ritmične repeticije v barvah world music. Katja je album v Mehiki tudi posnela in konec maja izdala pri založbi Casete Mexico.


Draga_Potocnjak

»Kot pisateljica verjamem, da je pisalo orodje, ki daje glas neslišanim. Voci di un mosaico. Svet vidim kot sliko, sestavljeno iz drobcev: barvitih občutij, raznolikih misli, neskončnih resničnosti. Vsak ima pravico do svoje zgodbe in slika brez teh najmanjših koscev ne bi bila sestavljena.« Widad Tamimi

Poezijo in prozo pozabljenih pesnikov in ljudstev s področij Srednjega in Bližnjega Vzhoda bodo brali dramski igralci, pesniki, pisatelji in filozofi: Draga Potočnjak, Ivan Peternelj, Blaž Šef, Sanaa Taha (vokal) in Matjaž Bajc (kontrabas).


Widad Tamimi, foto: Jure Eržen, DeloWidad Tamimi: Sem iz begunske družine. Moj ded, Jud, je leta 1938 zbežal iz Trsta; moj oče je leta 1967 zapustil Hebron, ko so ga okupirali Izraelci. Da se je moje življenje zdaj tako prepletlo z begunci, je bilo zame precej samoumevno. Vsak je nečemu predan. In kot pisateljica verjamem, da je pisalo orodje, ki daje glas neslišanim. Voci di un mosaico. Svet vidim kot sliko, sestavljeno iz drobcev: barvitih občutij, raznolikih misli, neskončnih resničnosti. Vsak ima pravico do svoje zgodbe in slika brez teh najmanjših koscev ne bi bila sestavljena.
V begunskem centru pomagam združevati družine. Do mene pristopijo ljudje, ki so na poti ostali sami, brez ljubljenih, s katerimi so krenili na pot. Potrebujejo pogovor. Poslušam njihovo pripoved in ko se vrnem domov, čutim, da jo moram zapisati. Zapišem jih, kot si predstavljam, da bi jih povedali sami. Vsa imena so izmišljena, toda njihove zgodbe imajo resnično ozadje.
(Foto: Jure Eržen, Delo)


Vesna Bukovec, foto: Borut KrajncVesna Bukovec je diplomirala iz kiparstva in zaključila magistrski študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Je samozaposlena v kulturi in deluje kot samostojna avtorica ter v okviru umetniške skupine KOLEKTIVA (z Metko Zupanič in Lado Cerar). Ustvarja v različnih medijih (risba, video, instalacija) in pri tem uporablja različne postopke (raziskava, apropriacija, participacija idr.). Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav v lokalnem in mednarodnem prostoru. www.vesna-bukovec.net
(Foto: Borut Krajnc)


Svetlana_Zlatko_Foto_Matej_Vidmar1

Prva dama slovenske poezije Svetlana Makarovič se vrača v Brda. Tokrat ji bo družbo delal Zlatko Kaučič, dobitnik nagrade Prešernovega sklada in eden najboljših slovenskih džezovskih tolkalcev, ki se že od samega začetka svoje tolkalske kariere ukvarja tudi z uglasbevanjem poezije oziroma s prepletanjem poezije in glasbe.

Na večeru, poimenovanem Horror Mundi/Groza sveta, bo Svetlana Makarovič interpretirala svoje najbolj grozljive pesmi, Zlatko Kaučič pa bo njeno najbolj grozljivo poezijo virtuozno povezal s svojo glasbo. (Foto Matej Vidmar)


VladoSkafar_MavricijPivkDelo1Vlado Škafar je avtor kratkih filmov Stari most (1998) in Nočni pogovori z Mojco (2008) ter celovečercev Peterka: leto odločitve (2003), Otroci (2008), Oča (2010) in Deklica in drevo (2012). Oča je prvi slovenski film, ki je bil izbran v program Mednarodni teden kritike na Filmskem festivalu v Benetkah, prikazan je bil na več kot petdesetih filmskih festivalih po vsem svetu in prejel osebno nagrado Aleksandra Sokurova na festivalu Voices v Vologdi. Vlado Škafar je bil nekoč dejaven kot filmski publicist, znan pa je tudi kot programski vodja in sograditelj Slovenske kinoteke ter filmskega festivala Kino Otok. Vzporedno z nastajanjem filma Mama (2016) je s slikarko Reigen Zenki Joni objavil zbirko poezije in akvarelov Krogi = En = Circles. Knjiga Krogi prinaša tihe pogovore besednih utrinkov in akvarelov v krožni obliki kot dvogovore poezije in slikarstva, moškega in ženske, dveh bližnjih samot. (Foto Mavricij Pivk / Delo)


Sofya1Sofya Agnessa Yakuntsova, nagrajenka Župančičeve frulice leta 2012, predana violinistka, baletka, plesalka ruskih narodnih plesov in ilustratorka Puškinovih pravljic v verzih. V Glasbenem ateljeju Tartini obiskuje 8. razred violine pri prof. Maji Fleischman. Pravkar je zaključila drugi letnik Gimnazije Bežigrad in je štipendistka MOL za nadarjene dijake. Violine se je začela učiti pri sedmih letih in na številnih glasbenih tekmovanjih dosegla zavidljive uspehe. Redno se udeležuje mojstrskih tečajev, poletnih šol in seminarjev, kjer dela s priznanimi violinskimi pedagogi. (Foto Manca Čujež)


TinaKozin_fotoDamjanSvarc1Tina Kozin je literarna kritičarka, urednica zbirke kratkih zgodb Stopinje pri LUD Literatura, Stritarjeva nagrajenka za kritiko in pesnica. Leta 2010 je izdala svoj prvenec, pesniško zbirko Mož s petimi podplati, sicer pa objavlja pesmi med drugim v revijah Zvon, Literatura in Sodobnost. Svoje pesmi je brala na Prangerju v Rogaški Slatini, na dnevih “Poezije in vina” na Ptuju ter nastopala na festivalu poezije na Irskem. Zaposlena je na Radiu Slovenija na programu ARS. (Foto Damjan Švarc)

 


VenoTaufer1Veno Taufer, pesnik, prevajalec, esejist, dramatik in dolgoletni kritik – urednik na Radiu Slovenija. Letošnji prejemnik Župančičeve nagrade, najvišjega priznanja mesta Ljubljane, za življenjsko delo. Veno Taufer je ena najvidnejših osebnosti slovenske kulture. Je ustanovitelj mednarodne srednjeevropske nagrade Vilenica, bil pa je tudi literarni urednik Revije 57, ključna osebnost med osamosvajanjem Slovenije in soavtor Majniške deklaracije (1989). Prvo pesniško zbirko Svinčene zvezde je objavil leta 1958, sledilo jih je še štirinajst.

 


SvetlanaSlapsak1Svetlana Slapšak, antropologinja in doktorica antičnih študij, rojena Beograjčanka, ki jo je akademska pot vodila po številnih evropskih in ameriških univerzah. Med leti 1968 in 1973, 1975-6 ter 1988-9 so ji odvzeli potni list; v tem času ji je prisluškovala tajna policija, večkrat je bila med zasliševanji podvržena fizičnemu nasilju. Kot predsednica odbora za svobodo govora pri Srbskem društvu pisateljev je med leta 1986 in 1989 sestavila in objavila preko 50 peticij, med njimi za osvoboditev Adema Demaqija, Janeza Janše, Tomaža Šalamuna, Tomaža Mastnaka. Z možem je leta 1983 v Ljubljani organizirala peticijo proti smrtni kazni, z gibanjem »1000 žensk za mir« je bila predlagana za Nobelovo nagrado za mir. Predavateljica in nekdanja dekanja fakultete za podiplomski humanistični študij v Ljubljani je avtorica več kot 50 knjig – okrog 400 znanstvenih študij in več kot 1000 esejev.


LaraJankovic1Lara Jankovič, igralka in šansonjerka. Leta 1999 je diplomirala iz igre na AGRFT v Ljubljani. Takoj po študiju se je zaposlila v SNG Nova Gorica, kjer je ostala deset let, nato se je odločila za samostojno ustvarjanje v svobodnem poklicu. Nastopa v televizijskih nadaljevankah in razvedrilnih oddajah RTV Slovenija. Na Radiu Slovenija občasno sodeluje s prebiranjem pravljic, literarnih nokturnov in potopisov. Sodeluje z raznimi studii, kjer sinhonizira TV in radijske reklame.


IMG_5403Tjaša Koprivec ne verjame v jutra brez sijaja. Navdušuje se nad besedami, ki gorijo kot bakla. Zapovedovana lahkotnost bivanja ji povzroča nemalo preglavic; da bi jo nekoč doumela, v večnem čudenju išče melodijo jezika. Ne želi si biti kalna in udrta, zato, pravi, piše. V času, ki presega okove strukture, je študentka človeka, glavna urednica pri založbi Sanje, moderatorka literarnih večerov, pripovedovalka in nenasitna bralka.


Patricija Peršolja je zgodbice začela objavljati leta 2003 v otroških revijah Zmajček, Trobentica, Pikapolonica in 2006. leta je prvič objavila v zamejski reviji Galeb. Napisala je serijo otroških zgodbic za Radio Slovenija, ki so bile izvajane v programu Lahko noč, otroci. Pesmi objavlja v: Primorskih srečanjih, Apokalipsi, Poetikonu in Mentorju. V njenem literarnem opusu prevladujejo pravljice za otroke in mladino. S pesniškim prvencem Gospodinjski blues je bila nominirana za Veronikino nagrado 2013. Kot profesorica logopedije in surdopedagogike je zaposlena v novogoriškem zdravstvenem domu. Živi in dela v Goriških Brdih.


Sara Evelyn Brown, umetnica, scenografka in kostumografka, bo zadrsela po ekvatorski niti in na mestih, kjer se bodo zemeljske line odprle, zazvenela s tanko nitjo uspavank. Rahli zvoki, hipnotične melodije in izklesana besedna snov bodo izbrali gelščino, litvančino, ruščino in angleščino. V slovenski zvok jih bo sem in tja zamesila Tjaša Koprivec.


Forum Sanje
Okrogla miza »Resnice o medijih v času laži«

Sodelujejo: Klemen Kraigher Mišič (Ministrstvo za kulturo RS), Mario Belovič (predsednik sindikata novinarjev Slovenije), Polona Frelih (nekdanja dopisnica Dela iz Moskve) in profesorici dr. Svetlana Slapšak ter dr. Sandra Bašić Hrvatin. Moderator: Vasja Jager.


Sanjam, torej sem.

Vse najlepše za dan mladosti!
Spodaj povezava za prenos koncerta Nosil/a bom rdečo zvezdo za vse, ki se ga ne boste mogli udeležiti v živo.

youtu.be/muhqc25Btd0 ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Vse najlepše za DAN MLADOSTI!

Se vidimo nocoj na Kongresnem trgu!

"A nekoč bo poletje
brez sovraštva in brez strahotnih ran,
ti novi otroci
bodo peli in vriskali v sončen dan,
morda to poletje
se bo dalo najhujše pozabiti,
naj pride poletje
rož in dobrih ljudi!"
Svetlana Makarovič: Šansoni(Sanje, maj 2015)
www.sanje.si/knjigarna/sansoni-svetlana-knjiga.html

Še druge knjige in albumi, ki smo jih pri Sanjah doslej nasnuli s Svetlano:

- Kaj lepega povej (knjiga)
www.sanje.si/knjigarna/kaj-lepega-povej.html
- Namesto rož (glasbeni album)
www.sanje.si/knjigarna/namesto-roz.html
- Prekleti kadilci (knjiga)
www.sanje.si/knjigarna/prekleti-kadilci.html
- Šansoni (zbirka štirih glasbenih albumov)
www.sanje.si/knjigarna/sansoni-svetlana.html
- Šansoni (knjiga)
www.sanje.si/knjigarna/sansoni-svetlana-knjiga.html
- Večerni šansoni (glasbeni album)
www.sanje.si/knjigarna/vecerni-sansoni.html

Performansi, pri kateri smo sodelovali kot angeli varuhi/producenti:

- Horror mundi (Svetlana Makarovič, Zlatko Kaučič)
- Kdo gleda oči skozi mačje oči (veliki šansonski koncert) ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Da bo Dan mladosti pokončen in smel, izbire svobodne.

25. maj: Herezija

Leta 325 je v Nikeji potekal prvi ekumenski koncil krščanstva, ki ga je sklical cesar Konstantin.
V treh mesecih, kolikor je koncil trajal, je tristo škofov potrdilo nekaj dogem, potrebnih za boj proti hereziji, inodločili so, da bo beseda herezija, iz grške haíresis, ki je prej pomenila izbira, odslej pomenila napaka.
Se pravi: tisti, ki svobodno izbere in se ne pokori gospodarjem
vere, naredi napako.

- Eduardo Galeano, Otroci dni - koledar svetih in prekletih

www.sanje.si/knjigarna/otroci-dni.html ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

"Kako sovražim te leptosomatike, ki se lahko bašejo, s čimer hočejo, pa se jim nič ne pozna! Včeraj je prebral tri debele baročne romane - tri! - pa si ga poglej! Vitek kot smreka! Če se jaz tako pregrešim, moram par tednov brati na dieti." /.../
"Pa lahko knjigo tudi dvakrat ...?"
"Če si jo popolnoma prebavil - ja. Knjigo lahko poješ znova in znova."
" Kaj je boljšega okusa: poezija ali proza?"
"Stvar okusa."
"Obstaja slabo prebavljivo branje?"
"Po grozljivkah imaš nočne more. Trivialna literatura ne nasiti. Pustolovski romani so menda slabi za živce."
"Nasitijo pisatelji z večjim besednim zakladom bolj od drugih?"
"Se razume."
"Kaj pa stvarne knjige?"
"So bolj za prigrizek."
"Pa kuharske knjige?"
"A nas imaš za norce?"
"Kaj pa natisnjene žolčne kritike?"
"Pustijo slab okus v ustih."

– Walter Moers, Mesto sanjajočih knjig

Vsem iskalcem posvečenosti v orm na DAN ZAMONIJE omogočamo za 50 % lažji vstop v deželo, kjer fantazija nikoli ne zaide. Vsa zamonijska književnost je danes do desete večerne ure v Hiši sanjajočih knjig na voljo po polovično znižanih cenah!

www.sanje.si/knjigarna/rumo.html
www.sanje.si/knjigarna/divji-potep-skozi-noc.html
www.sanje.si/knjigarna/mesto-sanjajocih-knjig2.html
www.sanje.si/knjigarna/vrescji-mojster.html ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

"In potem sem jih zagledal. Sanjajoče knjige. Tako so v tem mestu rekli antikvarnim zalogam, ker s trgovčevega vidika niso več zares živele niti še niso zares umrle, temveč so bile v vmesnem stanju, podobnem spanju. Svoj dejanski obstoj so imele za seboj, razkroj pa pred seboj, in tako so ždele tja v en dan, na milijone in megamilijone jih je ležalo na vseh teh policah in v škatlah ter v kleteh in v bukvanskih katakombah. Samo če je knjigo pobrala iščoča roka in jo odprla, če so jo kupili in odnesli, je znova oživela. In natanko o tem so sanjale vse te knjige."

– Walter Moers, Mesto sanjajočih knjig

Vsem iskalcem posvečenosti v orm na DAN ZAMONIJE omogočamo za 50 % lažji vstop v deželo, kjer fantazija nikoli ne zaide. Vsa zamonijska književnost je danes do desete večerne ure v Hiši sanjajočih knjig na voljo po polovično znižanih cenah!

www.sanje.si/knjigarna/rumo.html
www.sanje.si/knjigarna/divji-potep-skozi-noc.html
www.sanje.si/knjigarna/mesto-sanjajocih-knjig2.html
www.sanje.si/knjigarna/vrescji-mojster.html ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

"In tu se predal s črko R zapre.

Zapre se iz diskretnosti,
ker mora Rala Ruma zdaj
posvetiti v čudež ljubezni.

Kajti obstajajo čudeži,
ki se morajo zgoditi v temi."

– Walter Moers, Rumo in čudeži v temi

Vsem iskalcem posvečenosti v orm na DAN ZAMONIJE omogočamo za 50 % lažji vstop v deželo, kjer fantazija nikoli ne zaide. Vsa zamonijska književnost je danes do desete večerne ure v Hiši sanjajočih knjig na voljo po polovično znižanih cenah! ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Ljubi sanjski bralci,

v divjem hrepenenju po deželi, v kateri fantazija nikoli ne zaide, smo spakirali bisage, šotore in knjige in pustili Pošast Resnično Apokaliptično Strašne Eksistence daleč za seboj.

Čudežni portal, ki odpira vrata v Zamonijo, se danes do desete večerne ure nahaja v Hiši sanjajočih knjig. Za 50 odstotkov lažji vstop v deželo, kjer se cedijo pustolovščine in literarna genialnost, potrebujete nič manj kot čisto srce. Najdete ga v katalogu 20 let tisoč in ene noči, na njem je z bleščečimi črkami vklesan napis Dan Zamonije.

V pričakujočem obetu radostnega snidenja na jasnih frekvencah domišljije na tem mestu pred vami razgrinjamo zemljevid MOERSEJEVE* abecede, da ne zgrešite poti; dodajamo opombo, da je skrivnostne rokopise potem, ko so bili prevedeni iz zamonijščine v nemščino, knjižnemu posluhu slovenskih fantastov na ljubo briljantno dešifrirala Stana Anželj.

"Če se v zahodni Zamoniji na Dulski visoki planoti namenite proti vzhodu in imate zibajoča se travnata morja končno za seboj, se obzorje nenadoma veličastno razpre in uzrete neskončno širjavo nad ravno pokrajino, ki v daljavi prehaja v Sladko puščavo. V skopo ozeleneli pustinji lahko popotnik pri lepem vremenu in redkem zraku razloči packo, ki naglo raste, ko ji urno zakoračite naproti. Ki privzema izrazite poteze in dobiva koničaste strehe ter se naposled izkaže za pravljično mesto, ki se mu pravi Bukvana."

Do tedaj, ko se snidemo na zbirnem mestu v Bukvani (ne zamudite!), pa vam z grajsko lintvernsko pošto pošiljamo koš poljubčkov in razglednice z lepimi pozdravi iz Zamonije!

www.sanje.si/knjigarna/rumo.html
www.sanje.si/knjigarna/divji-potep-skozi-noc.html
www.sanje.si/knjigarna/mesto-sanjajocih-knjig2.html
www.sanje.si/knjigarna/vrescji-mojster.html ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Sanje na Twitterju

Podpora Festivalu Sanje

"Kultura mora biti, na kateri mora sloneti naša politika, in ne obratno."
Srečko Kosovel, #Pravica

Želim podpreti Festival Sanje!