Nastopajoči 2015

Sanje v Medani

 

Ivo Svetina je eden pomembnejših slovenskih pesnikov in dramatikov. V poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih je deloval v eksperimentalnih gledališčih, bil član literarne skupine 441 ter se kasneje zaposlil kot dramaturg in urednik na nacionalni televiziji. Med leti 1985 in 1992 je deloval kot dramaturg in umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, služboval na Ministrstvu za kulturo, bil je direktor Slovenskega gledališkega muzeja, od leta 2014 pa je predsednik društva pisateljev. Za svoja pesniška in dramska dela je prejel več nagrad, med njimi leta 2005 Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko Lezbos in Jenkovo za izbrano zbirko Sfingin hlev (Goga 2010). Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, napisal več gledaliških iger, pravljic in esejev. Med drugim prevedel tudi mite južnoameriških Indijancev, Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija, Tibetansko knjigo mrtvih in Tri tibetanske misterije.


Veronika Dintinjana, foto: Sunčan StoneVeronika Dintinjana, je pesnica in prevajalka. Leta 2002 je bila izbrana za najboljšo avtorico Festivala mlade literature Urška. Leta 2008 je postala vitezinja Pesniškega turnirja v Mariboru, osvojila 6. ljubljanski pesniški slem in na 24. knjižnem sejmu dobila nagrado za najboljši leposlovni prvenec za zbirko Rumeno gori grm forzicij (LUD Literatura, 2008). Je soorganizatorka pesniških večerov Mlade rime, ki jih na Metelkovi prireja KUD Kentaver. (Foto: Sunčan Stone)


ROK VILCNIK_fotoCMatjaz Wenzel_2015_01Rok Vilčnik, večkrat nagrajeni dramatik, scenarist, pesnik in tekstopisec, ki se pod svoja umetniška dela podpisuje s psevdonimom rokgre. Je avtor treh pesniških zbirk – zadnja, Zdravilo za Ano, je izšla letos. Premiero je doslej doživelo že več kot 30 njegovih gledaliških besedil, tako doma kot v tujini. Je eden od scenaristov slovenske humoristične TV serije Naša mala klinika – do zdaj je napisal več kot sto scenarijev. Pisec glasbenih besedil (Severa, Neisha, Bilbi …) in ustanovitelj glasbenih skupin Patetico, Papir in Pliš. Kot pravi sam, piše, da bi zdravil samega sebe, a ko mu včasih uspe ustvariti še balzam za koga drugega, takrat je njegovo poslanstvo izpolnjeno. (Foto: Matjaž Wenzel)


PATETICO (foto Dejan Bulut) xPatetico, mariborska skupina, ki je pred desetimi leti »razprodala« svojo ploščo, še preden jo je posnela, se vrača! Vse je v redu z mojo dušo, zagotavljajo v naslovu nove zgoščenke, ki tokrat prinaša zgolj avtorsko glasbo. Ljubek, žaloben vokal pevke Nike Perunović, tankočutna besedila Roka Vilčnika in imenitna jazzovska instrumentalna zasedba (klavir: Dejan Berden, bobni: Ciril Sem, bas kitara: Tadej Kampl) združujejo čaroben preplet zvokov in besed; ustvarjalci pa v svojem početju, alkimističnem združevanju glasbenih in literarnih prvin, danes pogosto zaničevani besedi ‘patetika’ vnovič vračajo plemeniti pomen. (Foto: Dejan Bulut)


Marko Tomaš, rojen v Ljubljani (1978), je izdal 6 samostojnih pesniških zbirk in v treh sodeloval kot eden izmed avtorjev. Objavlja dnevniške zapise, eseje, politične in športne komentarje na internetnih portalih zurnal.ba in lupiga.com ter v časopisu Urban Magazin. Novinarska besedila je objavljal v medijih Feral Tribune, BH Dani, Glas Istre. Vodil je kultno splitsko knjižnico Utopio. Je prejemnik nagrade Super Cyber Story za kratko zgodbo (2004), nagrade World Music Centra iz Mostarja za najboljšega mladega književnika (2014) in nagrade »Farah Tahirbegović« za prispevek h kulturi Bosne in Hercegovine (2015). Živel in delal je v Kljajićevu, Sarajevu, Zagrebu in Splitu, trenutno pa je v Mostarju. (Foto: Radmila Vankoska)


Miklavz Komelj_foto Borut PeterlinDr. Miklavž Komelj je leta 2002 doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in sicer iz umetnostne zgodovine na temo Pomeni narave v toskanskem slikarstvu prve polovice 14. stoletja. Je avtor sedmih pesniških zbirk: Luč delfina (1991), Jantar časa (1999), Rosa (2002), Hipodrom (2006), Nenaslovljiva imena (2008), Modra obleka (2011) in Roke v dežju (2011). Njegove pesmi so objavljene v vseh slovenskih pesniških antologijah po letu 1991, njegove pesniške zbirke pa vselej deležne izrazitega kritiškega odziva, tudi obsežnih študijskih razprav ter vključene v literarnozgodovinske oz. literarnoteoretične prikaze. Za pesniške zbirke je prejel Veronikino nagrado (2002), Jenkovo nagrado (2006), Župančičevo nagrado (2009) in nagrado Prešernovega sklada (2010). Za zbirko esejev Nujnost poezije je prejel Rožančevo nagrado (2011). (Foto: Borut Peterlin)


Drajnarjuva vampa sta Jernej in Tomaž Hostnik, brata iz Škofje Loke, ki sta pri založbi Sanje izdala svoj prvenec Je pri nas od nekdaj znano. Jernej na harmoniki in Tomaž na klavirju in pa Tomažev samosvoj vokal skupaj sestavljajo presenetljivo zvočnost, v kateri odzvanjajo njuna kritična in neposredna besedila, s katerimi se lotevata aktualnih slovenskih tem. Od nesposobne politike, uveljavljenih ‘tajkunskih’ navad, do narodove razdeljenosti na naše in vaše, pomanjkanja služb, plonkanja diplom, lokalnih oblasti, pohlepa in podobnega. Resno, nagajivo ali zbadljivo – vedno pa sporočilno. (Foto: Jana Jocif)


Simona KopinsekSimona Kopinšek je pesnica, novinarka in organizatorka kulturnih dogodkov. Od 2002 do 2011 je bila redna zunanja sodelavka televizijskega kulturnega uredništva RTV Slovenija – TV Maribor. Obenem je organizirala in vodila literarne večere s slovenskimi avtorji. Objavljala je v revijah Dialogi, Lirikon, Sodobnost, Nova revija, Poetikon, Locutio, Vpogled. Uvrščena je v antologijskem zborniku Nova kolekcija. Dvakrat je objavila poezijo v oddaji Literarni nokturno. Nastopila je na samostojnih in skupinskih literarnih večerih in branjih. Od avgusta 2011 deluje kot samostojna kulturna delavka, sodeluje z radiom Maribor. (Foto: Manca Čujež)


Janez RamovešJanez Ramoveš, živi in ustvarja v Suši v Poljanski dolini. V letih 1987-89 je bil soustvarjalec in član družbenokritične skupine (od 1988 Teroristične organizacije) Ne bom oprala teh krvavih madežev. Poezijo, v kateri na zelo avtentičen način odslikava Poljansko dolino in njene ljudi, piše večinoma v poljanskem narečju. Njegove pesmi, opremljene z napevi in glasbo žene Uršule, so izšle tudi v elektronski obliki (Sugar free baby, 2000; Staroselski cirkus, 2006). V knjigi Moja velika debela mama je uredil antologijo poljanske naivne poezije. Izdal je že 6 pesniških zbirk, nazadnje leta 2012 Skuz okn strejlam kurente.
Je član vokalno inštumentalne zasedbe Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape.


Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape, glasbena skupina je bila ustanovljena leta 2006, ko so takratni člani posneli vokalne priredbe poezije k pesniški zbirki Janeza Ramoveša STAROSELSKI CIKLUS. Kasneje je skupina vključila inštrumente in do leta 2010 so jo sestavljali: vokalistka in avtorica glasbe Uršula Ramoveš, vokalist, harmonikar, pianist Joži Šalej, vokalist Metod Banko, tolkalist Marjan Stanić in pesnik in recitator Janez Ramoveš. V tej zasedbi so leta 2007 posneli zgoščenko ANGLČEŠEJNE. Od leta 2010 občasno z njimi igra tudi basist Robert Jukič. V enaki zasedbi so leta 2013 izdali zgoščenko Talisman, kjer je poleg avtorske poezije in glasbe mogoče slišati tudi znane napeve (tekste pa prirejene v Ramovešovo poezijo) kot so POPOLN DAN (Perfect day), CAJT (Time), LILI MARLEN in druge. Ves čas skupina izvaja uglasbeno poezijo Janeza Ramoveša.


IMG_5984Svetlana Makarovič, vsestranska umetnica, književnica, igralka, pevka in ilustratorka. Napisala je mnogo živalskih pravljic, ki so njena najpomembnejša pripovedna oblika. V svojih mladinskih pripovedih je oblikovala samosvoj slog, ki ga odlikujejo motivne in besedne domislice ter anekdotičnost opisov literarnih osebic in dialogov.
Nestrinjanje z družbenimi razmerami je večkrat izrazila v besedilih in dejanjih. Zavzemala se je za sindikat svobodnih ustvarjalcev, branila avtorske pravice, demonstrativno izstopila iz Društva slovenskih pisateljev in odklonila sprejem Prešernove nagrade leta 2000.
Letos je pri založbi Sanje izšla zbirka vseh njenih šansonov – 4 albumi in knjiga z zapisanimi besedili, z naslovom Šansoni. Izid šansonov je pospremila z odmevnim koncertom v Kinu Šiška, v katerem so jo pospremili isti gostje, kot jo spremljajo tudi na gradu Dobrovo: Janja Majzelj, Ivan Peternelj, Višnja Fičor, Ljerka Belak, Aphra Tesla, Ivan Rupnik, Joži Šalej, Nino de Gleria, Jelena Ždrale, Blaž Celarc


Šmartno, pravljična vas

 

Jana Kocjan je arhitektka, ilustratorka in prevajalka iz norveščine. Diplomirala je na Fakulteti za arhitekturo, nato pa nadaljevala s študijem lingvistike v Trondheimu na Norveškem. Z ilustracijami je opremila Veliko skrivnostno skrivnost Slavka Pregla, roman v rimah in slikah Nataše Kramberger z naslovom Kaki vojaki in letošnjo pomlad izdano pesniško zbirko Andreja Jusa z naslovom Na trati. Kot povedo o Jani modre založniške glave, njene ilustracije besedo ne le enakovredno dopolnjujejo, temveč nadaljujejo, kar je ostalo neizrečeno. Jana Kocjan živi in ustvarja v Stavangerju, Norveška.


IMG_1898Andrej Jus – gledališki režiser s smislom za poetično ali pesnik, ki si je vedno želel biti gledališki režiser. Diplomiral je iz gledališke in radijske režije na AGRFT s predstavo Samotni zahod, za katero je prejel tudi nagrado za režijo na mednarodnem festivalu dramskih umetnosti v Bolgariji. Režiral je v SLG Celje, Mestnem gledališču Ljubljana, Lutkovnem gledališču Maribor in Ljubljana ter v Srbskem narodnem gledališču. Letos je pri založbi Sanje izdal pesniško zbirko Na trati, ki razkriva njegov hudomušen, nagajiv, na trenutke tudi predrzen pogled na svet.


IMG_5624Teater Papelito sta Brane Solce in Sanja Fidler, ki ob glasbi upravljata z vso papirnato menažerijo in gibljivimi kreaturami papirgledališča Papelito.


IMG_5403Tjaša Koprivec ne verjame v jutra brez sijaja. Navdušuje se nad besedami, ki gorijo kot bakla. Zapovedovana lahkotnost bivanja ji povzroča nemalo preglavic; da bi jo nekoč doumela, v večnem čudenju išče melodijo jezika. Ne želi si biti kalna in udrta, zato, pravi, piše. V času, ki presega okove strukture, je študentka človeka, glavna urednica pri založbi Sanje, moderatorka literarnih večerov, pripovedovalka in nenasitna bralka.


DrobezBojanBojan Drobež, je med leti 1973 in 1978 deloval kot kantavtor. Sam ali s svojo skupino Orehek je snemal predvsem za RTV Ljubljana ter nastopal po Sloveniji, v Zagrebu in v Beogradu. Njegova prva velika plošča z naslovom Bojan Drobež, ki je leta 1981 izšla pri beograjski založbi RTB, je tedaj v Jugoslaviji pomenila novost – avtorsko kitarsko glasbo igrano v t.i. »fingerpicking« tehniki. Z izidom te plošče je Drobež prenehal s kantavtorstvom in se od takrat dalje ukvarja le še z ustvarjanjem, igranjem in snemanjem kitarske glasbe.


Mojca Stubelj ArsMojca Stubelj Ars je doktorica okoljskih znanosti, ki rada preživlja čas v naravi in ustvarja na veliko načinov. Raziskovanje in ljubezen do jezikov sta ji bila položena v zibko. Pravi, da je njeno poslanstvo otrokom približati zgodnje učenje jezikov na zabaven in igriv način. Zato je tudi ustvarila MINI POLIGLOTINI pravljične knjige za zgodnje učenje tujih jezikov, ki so v treh jezikih in oblikovane prijazno bralcem z disleksijo.


Vid SeverPripovedovalec Vid Sever je diplomirani študent japonologije. Pravi, da ima “črn pas iz gobezdanja” in da človek ni nikoli prestar za dobro pravljico. Preverjeno navduši vse otroke od 0 do 99 let.


ti lovis 2012_urska boljkovac (14)Ti loviš! (2+) veseloigra Lutkovnega gledališča Ljubljana s tekom in petjem za najmlajše. Režiser in likovna podoba: Silvan Omerzu, avtorica: Saša Eržen, glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar, nastopata: Martina Maurič Lazar in Brane Vižintin. (Foto: Urška Boljkovac)


Rok Kušlan, foto: Katarina JuvančičRok Kušlan – da mu čas ne bi tekel prehitro, ima že leta odprto za pravljice. “Kakšna pade noter, druga skoči ven, vmes pa se na toplem, pod frizuro, še malo gnetejo in pletejo,” pravi sam. Kadar se ne druži s pravljicami, je avtor časopisnih člankov in vodnikov po skritih kotičkih Slovenije. Pripovedovanje ga je doletelo kot špikerja na Radiu Študent, kjer je po naključju pristal v pripovedovalski skupini Za 2 groša fantazije, v kateri se je obdržal vse do njenega konca leta 2012 in bil hkrati eden njenih najaktivnejših članov. V mnogih pripovedovanjih in tudi drugih javnih nastopih v zadnjem desetletju je razvil samosvoj slog, ki temelji predvsem na vsakokratni aktualizacji zgodbe ter na izrazitem humorju. (Foto: Katarina Juvančič)


Forum Sanje: Življenju nasprotne oblike bodo propadle

 

Marko Tomaš, rojen v Ljubljani (1978), je izdal 6 samostojnih pesniških zbirk in v treh sodeloval kot eden izmed avtorjev. Objavlja dnevniške zapise, eseje, politične in športne komentarje na internetnih portalih zurnal.ba in lupiga.com ter v časopisu Urban Magazin. Novinarska besedila je objavljal v medijih Feral Tribune, BH Dani, Glas Istre. Vodil je kultno splitsko knjižnico Utopio. Je prejemnik nagrade Super Cyber Story za kratko zgodbo (2004), nagrade World Music Centra iz Mostarja za najboljšega mladega književnika (2014) in nagrade »Farah Tahirbegović« za prispevek h kulturi Bosne in Hercegovine (2015). Živel in delal je v Kljajićevu, Sarajevu, Zagrebu in Splitu, trenutno pa je v Mostarju. (Foto: Mladen Topić)


Miklavz Komelj_foto Borut PeterlinDr. Miklavž Komelj je leta 2002 doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in sicer iz umetnostne zgodovine na temo Pomeni narave v toskanskem slikarstvu prve polovice 14. stoletja. Je avtor sedmih pesniških zbirk: Luč delfina (1991), Jantar časa (1999), Rosa (2002),Hipodrom (2006), Nenaslovljiva imena (2008), Modra obleka (2011) inRoke v dežju (2011). Njegove pesmi so objavljene v vseh slovenskih pesniških antologijah po letu 1991, njegove pesniške zbirke pa vselej deležne izrazitega kritiškega odziva, tudi obsežnih študijskih razprav ter vključene v literarnozgodovinske oz. literarnoteoretične prikaze. Za pesniške zbirke je prejel Veronikino nagrado (2002), Jenkovo nagrado (2006), Župančičevo nagrado (2009) in nagrado Prešernovega sklada (2010). Za zbirko esejev Nujnost poezije je prejel Rožančevo nagrado (2011). (Foto: Borut Peterlin)


Tibor Hrs PandurTibor Hrs Pandur (1985) je objavil knjigo pesmi Enerđimašina (Center za slovensko književnost, 2010), prevedel Jima Morrisona (CSK, 2011), napisal dramo Sen 59 (2009) za katero je dobil nagrado za Mladega dramatika (2013) na Tednih slovenske drame. Je eden od urednikov in soustanovitelj Paraliterarne organizacije in revije I.D.I.O.T.
(Foto: Žiga Kroflič)


Sandra Bašič HrvatinSandra Bašić Hrvatin, medijska strokovnjakinja in Predstojnica oddelka za medijske študije na koprski Fakulteti za humanistične študije. V okviru Mirovnega inštituta je vodila projekt Ustanovitev tiskovnega sveta v Sloveniji, ki je bil namenjen obveščanju strokovne javnosti o samoregulaciji v novinarstvu in medijih in o sistemih medijske odgovornosti. Soavtorica ankete Spremljanje in vrednotenje medijev, ki je nastala iz potrebe, da se v razpravo o svobodi, kakovosti in pluralizmu medijev v Sloveniji bolj vključi pogled državljank in državljanov, utrjuje vednost o tem, kje dobivajo informacije o družbenem in političnem dogajanju, kako vrednotijo medije kot vir informacij, kako uporabljajo nove tehnologije za pridobivanje informacij. (Foto: Sanje)


Jure CapuderJure Capuder, univerzitetni diplomirani filozof, ki je svojo življenjsko pot posvetil iskanju alternativnih pogledov na naša življenja in svet v katerem bivamo. Že 10 let deluje na področju tako imenovanega bodyworka, to je celostne obravnave človekovega telesa. Začel je kot inštruktor fitnesa in se kasneje usmeril še v masažne terapije, prehransko svetovanje in funkcionalno-terapevtsko vadbo. Jure Capuder prevaja že tretjo knjigo iz angleškega v slovenski jezik in hkrati sourednikuje knjižno zbirko založbi Sanje. (Foto: Sanje/Tia Pavletič)


Uroš PrahUroš Prah, soustanovitelj Paraliterarnega društva I.D.I.O.T. in pesnik. Leta 2012 je pri Centru za slovensko književnost izdal svojo prvo pesniško zbirko Čezse polzeči. Januarja 2015 sta s Tiborjem Hrsom Pandurjem postavila na noge Literodrom, mednarodni festival literarnih praks v razvoju. v dopisovanjih z Jasminom B. Frelihom v Pogledih je zapisal: “Treba je skozi blato interesa, da prilezeš na drugi konec in vidiš, da je tudi tam samo še blato. Nikjer ni nič drugega kot interes – pričakovanje, stava na prihodnost, zadolžitev pri pojutrišnjem sebi. Interes je zapora, v kateri vselej obtičimo.” (Foto: Cankarjev dom)


Irena UrbičIrena Urbič, kulturna delavka in prevajalka, skrbnica slovenskega dela Mednarodnih obmejnih srečanj FORUM TOMIZZA.

 


Osebno povabilo

Sanjam, torej sem.

Jebi se, Nina. Jebi se ti i tvoje zelene oči, tvoj Beograd i sve u što se mogu zaljubiti.

Marko Tomaš, mostarski Jesenin, najintenzivnejša pesniško-slušateljska izkušnja, kar si jo lahko zamislite. Ta četrtek na Festival Sanje v Medani.

Na posnetku Markovo branje v Medani leta 2015.

www.youtube.com/watch?v=57355BnxEHU&utm_medium=email&utm_source=newsletter_161&utm_campaign=brez-... ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Pavel Medvešček, pisatelj, publicist, grafik in slikar, je bil 42 let varuh najbolj osupljivih skrivnosti našega prostora. Nato je smel spregovoriti - in napisal knjigo na 600 straneh. Spregovoril bo tudi na letošnjem festivalu Sanje v Medani. Ne zamudite! ... See MoreSee Less

Sanje v Medani: Staroselstvo. Staroverstvo.

junij 30, 2017, 5:00pop - julij 1, 2017, 11:00dop

Festival Sanje v Medani (29. 6. - 2. 7.)
Forum Sanje, Vila Vipolže

petek, 30. 6., ob 17.00
pater KAREL GRŽAN, V znamenju Oriona

sobota, 1. 7., ob 17.00
PAVEL MEDVEŠČEK, Z nevidne strani neba

Os...

Na Knjigi obrazov

Ta teden: Sanje v Medani. Začnemo v četrtek! ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Sanje na Twitterju

Podpora Festivalu Sanje

"Kultura mora biti, na kateri mora sloneti naša politika, in ne obratno."
Srečko Kosovel, #Pravica

Želim podpreti Festival Sanje!