Razstava V iskanju človečnosti

Datum: 30. 6. 2016–31. 7. 2016
Ura: 18:00
Prizorišče: Hiša kulture Šmartno
Festival:
Vrsta dogodka:

Razstava V iskanju človečnosti

18.00 Otvoritev razstave; uvodni nagovor Tjaše Koprivec
18.15 Poezija proti vojni; poezija pozabljenih pesnikov in ljudstev

Razstava bo odprta do 31. 7. 2016


Dvanajst zgodb o beguncih izpod peresa italijanske pisateljice Widad Tamimi z ilustracijami Vesne Bukovec.

»In kot pisateljica verjamem, da je pisalo orodje, ki daje glas neslišanim. Voci di un mosaico. Svet vidim kot sliko, sestavljeno iz drobcev: barvitih občutij, raznolikih misli, neskončnih resničnosti. Vsak ima pravico do svoje zgodbe in slika brez teh najmanjših koscev ne bi bila sestavljena.« Vloga Widad Tamimi je neprecenljivo velika v dvojnem pomenu; v prvem seveda za ljudi, ki se ji nekateri bolj, drugi manj zaupajo. V drugem tudi za nas, ki beremo dotične zgodbe in imamo priložnost ozavestiti stisko tistih, ki jih ne poznamo. Če so bili begunci naši predniki, če so morali v nepoznano po vsakdanji kruh naši pradedje, če so naši prijatelji pribežali z vojnih območij in nam je zanje mar … ali nismo potem vsaj malo begunci vsi? Odgovor na vprašanje, kaj si želite za vas in za vaše najbližje, je verjetno samoumeven. Blaginjo. Srečo. Zdravje. Mir. Če slednjega ne privoščimo vsem, ki bivajo, je želja le polovičarska. Da bi dosegli svetovni mir, enakopravnost za vse, preprečitev revščine … je morda res utopično, ampak, kaj ste pa vi danes že naredili za boljši svet? Widad ve, kaj pomeni biti begunec, ve tudi, kako sentimentalna je beseda dom, sploh, če od njega ni ostalo drugega kot le ključ. Le-ta je simbol upanja, da bo morda nekoč ponovno odklenil tista ljubljena vrata. Pisateljica prihaja iz multikulturne begunske družine, kar jo je seveda na svoj način zaznamovalo.

Zgodbe, ki jih je ob ponedeljkih objavljala v Delu, so nadvse ganljive. V njih se distancira od trenutno perečih definicij, ki bi ene ali druge begunce različnih narodnosti selekcionirala, niti se ne ukvarja z razločevanjem med begunci in imigranti. Vsem da enake možnosti, konec koncev so vsi ljudje. Tamimijeva prav tako ne obnavlja analiz statistik, v ospredje postavi človeško usodo kajti, kot pravi Vesna Bukovec: »Umetnost si vzame svobodo, da lahko na kakršenkoli način govori o katerikoli temi. To pomeni, da lahko tudi na zelo oseben način predstavi družbene probleme in stiske sočloveka.« Posameznika s svojimi emocijami, spomini, identiteto. Ravno tisto, kar nam gre najtežje in ravno tisto, zaradi česar ostajamo človeški.

Iz spremnega besedila Petre Čeh

Zgodbe so letos pozimi tedensko izhajale v Delu. Prvič pa so bile razstavljene na istoimenski razstavi v II. Gimaziji Maribor, kjer je sodelovala še umetnica Nika Autor, kurirala pa je Petra Čeh.
Več o razstavi


Widad Tamimi, foto: Jure Eržen, DeloWidad Tamimi: Sem iz begunske družine. Moj ded, Jud, je leta 1938 zbežal iz Trsta; moj oče je leta 1967 zapustil Hebron, ko so ga okupirali Izraelci. Da se je moje življenje zdaj tako prepletlo z begunci, je bilo zame precej samoumevno. Vsak je nečemu predan. In kot pisateljica verjamem, da je pisalo orodje, ki daje glas neslišanim. Voci di un mosaico. Svet vidim kot sliko, sestavljeno iz drobcev: barvitih občutij, raznolikih misli, neskončnih resničnosti. Vsak ima pravico do svoje zgodbe in slika brez teh najmanjših koscev ne bi bila sestavljena.
V begunskem centru pomagam združevati družine. Do mene pristopijo ljudje, ki so na poti ostali sami, brez ljubljenih, s katerimi so krenili na pot. Potrebujejo pogovor. Poslušam njihovo pripoved in ko se vrnem domov, čutim, da jo moram zapisati. Zapišem jih, kot si predstavljam, da bi jih povedali sami. Vsa imena so izmišljena, toda njihove zgodbe imajo resnično ozadje.
(Foto: Jure Eržen, Delo)


Vesna Bukovec, foto: Borut KrajncVesna Bukovec je diplomirala iz kiparstva in zaključila magistrski študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Je samozaposlena v kulturi in deluje kot samostojna avtorica ter v okviru umetniške skupine KOLEKTIVA (z Metko Zupanič in Lado Cerar). Ustvarja v različnih medijih (risba, video, instalacija) in pri tem uporablja različne postopke (raziskava, apropriacija, participacija idr.). Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav v lokalnem in mednarodnem prostoru. www.vesna-bukovec.net
(Foto: Borut Krajnc)






Draga_PotocnjakPoezija in proza s fokusom na obleganih področij Srednjega in Bližnjega vzhoda. Z dramskimi igralci, pesniki, pisatelji in filozofi: Draga Potočnjak, Ivan Peternelj, Blaž Šef, Sanaa Taha (vokal) in Matjaž Bajc (kontrabas). Vojna poezija kot je še niste slišali.


Hiša kulture

Hiša kulture Šmartno – Goriška brda
Šmartno 38-40, 5211 Kojsko
Odprto: pon.-pet.: 11.00 do 18.00, sob., ned., prazniki: 10.00 do 20.00

Posted in Sanje v Medani 2016

Osebno povabilo

Sanjam, torej sem.

Pravkar v tisku tudi nova pesniška zbirka Marko Tomaš v slovenščini (prevod Aleksandra Rekar, naslovnica: Radovan Jenko). ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Sanje updated their cover photo. ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Od granatnega jabolka k hruškam in to zlatim! V tednu zlatih hrušk (mladinskih in otroških knjig, ki so prejele poseben znak kakovosti Zlato hruško) vas vabimo, da sebi in svojim otrokom utrgate le najboljše sadeže. ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Še en krog napravi luna in zgodilo se bo ...

NEKAJ ZELO ZELO LEPEGA
Zbrane pesmi za otroke Neže Maurer

Na dveh tankih vejicah
luna visi in se guglje.
Vsa srečna žari
in se tako smeji,
da se komaj
komaj še vejic drži.

Knjiga Nekaj zelo zelo lepega se blešči.
Toliko svetlobe se je zateklo vanjo.
Pesniški votek (zbrane pesmi za otroke) Neže Maurer in likovno predivo Barbare Ogrič Markež sta dom na šeststo šestinpetdesetih straneh.
Sveženj pisanih trakov in čudežnih zvokov smo natisnili v dva tisoč izvodih.
Morda enega k sebi kmalu privijete tudi vi. Ali nemara ti. ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Zdravnik priporoča: bralski vitamini preženejo vse viruse in depresivnost januarskega vsakdana. ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Nekaj zelo zelo lepega že v tiskarni. Poezija Neže Maurer v objemu ilustracij Barbare Ogrič Markež na 656 straneh vam bo polepšala marsikak dan. Prednaročila po nižji ceni že zbiramo.

www.sanje.si/knjigarna/nekaj-zelo-zelo-lepega.html ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Sanje na Twitterju

Podpora Festivalu Sanje

"Kultura mora biti, na kateri mora sloneti naša politika, in ne obratno."
Srečko Kosovel, #Pravica

Želim podpreti Festival Sanje!