Razstava V iskanju človečnosti

Datum: 30. 6. 2016–31. 7. 2016
Ura: 18:00
Prizorišče: Hiša kulture Šmartno
Festival:
Vrsta dogodka:

Razstava V iskanju človečnosti

18.00 Otvoritev razstave; uvodni nagovor Tjaše Koprivec
18.15 Poezija proti vojni; poezija pozabljenih pesnikov in ljudstev

Razstava bo odprta do 31. 7. 2016


Dvanajst zgodb o beguncih izpod peresa italijanske pisateljice Widad Tamimi z ilustracijami Vesne Bukovec.

»In kot pisateljica verjamem, da je pisalo orodje, ki daje glas neslišanim. Voci di un mosaico. Svet vidim kot sliko, sestavljeno iz drobcev: barvitih občutij, raznolikih misli, neskončnih resničnosti. Vsak ima pravico do svoje zgodbe in slika brez teh najmanjših koscev ne bi bila sestavljena.« Vloga Widad Tamimi je neprecenljivo velika v dvojnem pomenu; v prvem seveda za ljudi, ki se ji nekateri bolj, drugi manj zaupajo. V drugem tudi za nas, ki beremo dotične zgodbe in imamo priložnost ozavestiti stisko tistih, ki jih ne poznamo. Če so bili begunci naši predniki, če so morali v nepoznano po vsakdanji kruh naši pradedje, če so naši prijatelji pribežali z vojnih območij in nam je zanje mar … ali nismo potem vsaj malo begunci vsi? Odgovor na vprašanje, kaj si želite za vas in za vaše najbližje, je verjetno samoumeven. Blaginjo. Srečo. Zdravje. Mir. Če slednjega ne privoščimo vsem, ki bivajo, je želja le polovičarska. Da bi dosegli svetovni mir, enakopravnost za vse, preprečitev revščine … je morda res utopično, ampak, kaj ste pa vi danes že naredili za boljši svet? Widad ve, kaj pomeni biti begunec, ve tudi, kako sentimentalna je beseda dom, sploh, če od njega ni ostalo drugega kot le ključ. Le-ta je simbol upanja, da bo morda nekoč ponovno odklenil tista ljubljena vrata. Pisateljica prihaja iz multikulturne begunske družine, kar jo je seveda na svoj način zaznamovalo.

Zgodbe, ki jih je ob ponedeljkih objavljala v Delu, so nadvse ganljive. V njih se distancira od trenutno perečih definicij, ki bi ene ali druge begunce različnih narodnosti selekcionirala, niti se ne ukvarja z razločevanjem med begunci in imigranti. Vsem da enake možnosti, konec koncev so vsi ljudje. Tamimijeva prav tako ne obnavlja analiz statistik, v ospredje postavi človeško usodo kajti, kot pravi Vesna Bukovec: »Umetnost si vzame svobodo, da lahko na kakršenkoli način govori o katerikoli temi. To pomeni, da lahko tudi na zelo oseben način predstavi družbene probleme in stiske sočloveka.« Posameznika s svojimi emocijami, spomini, identiteto. Ravno tisto, kar nam gre najtežje in ravno tisto, zaradi česar ostajamo človeški.

Iz spremnega besedila Petre Čeh

Zgodbe so letos pozimi tedensko izhajale v Delu. Prvič pa so bile razstavljene na istoimenski razstavi v II. Gimaziji Maribor, kjer je sodelovala še umetnica Nika Autor, kurirala pa je Petra Čeh.
Več o razstavi


Widad Tamimi, foto: Jure Eržen, DeloWidad Tamimi: Sem iz begunske družine. Moj ded, Jud, je leta 1938 zbežal iz Trsta; moj oče je leta 1967 zapustil Hebron, ko so ga okupirali Izraelci. Da se je moje življenje zdaj tako prepletlo z begunci, je bilo zame precej samoumevno. Vsak je nečemu predan. In kot pisateljica verjamem, da je pisalo orodje, ki daje glas neslišanim. Voci di un mosaico. Svet vidim kot sliko, sestavljeno iz drobcev: barvitih občutij, raznolikih misli, neskončnih resničnosti. Vsak ima pravico do svoje zgodbe in slika brez teh najmanjših koscev ne bi bila sestavljena.
V begunskem centru pomagam združevati družine. Do mene pristopijo ljudje, ki so na poti ostali sami, brez ljubljenih, s katerimi so krenili na pot. Potrebujejo pogovor. Poslušam njihovo pripoved in ko se vrnem domov, čutim, da jo moram zapisati. Zapišem jih, kot si predstavljam, da bi jih povedali sami. Vsa imena so izmišljena, toda njihove zgodbe imajo resnično ozadje.
(Foto: Jure Eržen, Delo)


Vesna Bukovec, foto: Borut KrajncVesna Bukovec je diplomirala iz kiparstva in zaključila magistrski študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Je samozaposlena v kulturi in deluje kot samostojna avtorica ter v okviru umetniške skupine KOLEKTIVA (z Metko Zupanič in Lado Cerar). Ustvarja v različnih medijih (risba, video, instalacija) in pri tem uporablja različne postopke (raziskava, apropriacija, participacija idr.). Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav v lokalnem in mednarodnem prostoru. www.vesna-bukovec.net
(Foto: Borut Krajnc)






Draga_PotocnjakPoezija in proza s fokusom na obleganih področij Srednjega in Bližnjega vzhoda. Z dramskimi igralci, pesniki, pisatelji in filozofi: Draga Potočnjak, Ivan Peternelj, Blaž Šef, Sanaa Taha (vokal) in Matjaž Bajc (kontrabas). Vojna poezija kot je še niste slišali.


Hiša kulture

Hiša kulture Šmartno – Goriška brda
Šmartno 38-40, 5211 Kojsko
Odprto: pon.-pet.: 11.00 do 18.00, sob., ned., prazniki: 10.00 do 20.00

Posted in Sanje v Medani 2016

Osebno povabilo

Sanjam, torej sem.

Pismo je postalo knjiga. Karlijevo čudovito pismo vas čaka v Hiši sanjajočih knjig. Živimo v "redu", ki je nered, zato vam je žal ne moremo čisto zastonj dati - dobite jo v zameno za 3 evre, ki nam bodo pomagali, da nas ne pozaprejo in do konca uničijo mračne sile, ki hočejo vladati Sloveniji in svetu.

"Za vaju, draga prijatelja ... Sta le dva med številnimi, ki sta me zavezala, da spregovorim ... " ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Mark Pfister o tem, zakaj zbolimo, za TV Rai3 (v italijanščini).

Strokovnjak za pet bioloških zakonov bo z nami ta petek ob 18.30, v Hiši sanjajočih knjig, skupaj s Samo Lutman, fizioterapevtom in kranio-sakralnim terapevtom.

www.youtube.com/watch?v=1QAZQbgrH34 ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

To sredo ob 19h bosta z nami reformatorja pater Karel Gržan in Adi Smolar. Vabljeni v Hišo sanjajočih knjig! ... See MoreSee Less

Karel Gržan: 95 tez, pribitih na vrata kapitalizma

september 27, 2017, 7:00pop - september 27, 2017, 3:00pop

Nevzdržnost razmer v Cerkvi je pred 500 leti Martina Luthra primorala, da je 31. oktobra 1517 nadškofu Albertu v Mainzu in Magdeburgu ter škofu v Brandenburgu poslal protestno pismo, ki mu je prilo...

Na Knjigi obrazov

MARK PFISTER, Hiša sanjajočih knjig, petek, 29. septembra, ob 18.30. Profesor o bolezni z drugačnega zornega kota. Vabljeni!

To je zelo drugačen pristop od tistega, na katerega smo navajeni, ko preprosto mislimo, da se lahko prepustimo drugim, da »ozdravijo naše telo«, saj se slepimo, da smo preprosti stroji, skupek organov, in je, kadar se pokvari kak del, treba k mehaniku, da ga zamenja z novim. V praksi vsi vemo, kako malo uspešno je tako zanašanje na druge, ki večinoma ne zadostuje za povrnitev v prejšnje, zdravo stanje.
Novi način razumevanja mehanizmov »bolezni« torej zahteva od nas malo več napora! In mogoče se je vredno potruditi … glede na to, da je v igri naše zdravje in zdravje naših svojcev. ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Edina možna rešitev? Prav gotovo ...

#95tez #karelgržan #evolucija ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Izstopimo iz smrtonosne igre. Zdaj. Recimo: ne!

#karelgržan #95tez #500letreformacije ... See MoreSee Less

Na Knjigi obrazov

Danes se v Cankarjev dom odpira razstava o Almi M. Karlin z bogatim spremljevalnim programom. Tudi Sanje bodo tam. ... See MoreSee Less

Kolumbova hči Alma M. Karlin

september 21, 2017, 8:00pop - januar 14, 2018, 11:00dop

»Saj nočem iti, toda moram. Nekaj v meni me priganja in ne bom našla miru, če ne bom sledila temu vzgibu.«
Alma M. Karlin

Cankarjev dom v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje pripravlja veli...

Na Knjigi obrazov

Sanje na Twitterju

Podpora Festivalu Sanje

"Kultura mora biti, na kateri mora sloneti naša politika, in ne obratno."
Srečko Kosovel, #Pravica

Želim podpreti Festival Sanje!